Menu
Divje raste v vzhodni Evropi in Mali Aziji, od Srbije in Albanije do Turčije.
Habitus: zimzeleni grm ali majhno drevo iz družine vrtnic (Rosaceae). Večina jih zraste do 5 metrov, obstajajo pa tudi veliko večji primerki. Skorja je sivo-rjava.
Cvetovi: beli, na peclju, dolgem od 0,5 do 1 cm, zbrani v grozdih, dolgih do 15 cm. Cvetijo aprila in maja približno 20 dni.
List: spiralno razporejen, podolgovat, okrogel ali klinast pri bazi, koničast, na licu temnozelen, usnjat in svetleč, hrbtna stran je svetlejša.
Je prilagodljiva vrsta, ki ji ustrezajo tako sončna kot senčna mesta, in ker dobro prenaša onesnaženje okolja, je primerna za mestno okolje. Odporna je na zmrzal, primerna za sajenje in kot zaščita pred sunki vetra.
Pogosto ga sadijo kot okrasni grm, posamično ali v skupinah ali kot gosto živo mejo na dvoriščih in v parkih. Zelo dobro prenaša obrezovanje in ga je mogoče obrezati v želeno obliko. Če ga odrežemo do osnove, iz panja hitro požene nove poganjke.
Vsi deli rastline so strupeni, saj vsebujejo amigdalin, ki se razgradi v cianovodikovo kislino, zlasti semena jagode.
Razmnožuje se s semeni, koreninskimi poganjki, plastmi, potaknjenci in cepljenjem.
P. laurocerasus ‘Serbica’
P. laurocerasus ‘Schipkaensis’
P. laurocerasus ‘Fiesseriana’
