Menu
Macesen naravno raste v gorskih območjih srednje Evrope – v Alpah in Karpatih, običajno na nadmorski višini 1000-2500 m. Njegova rastišča so sončna mesta z dovolj vlage in globoka ilovnata tla.
Habitus: listopadno iglasto drevo; iz družine borovcev (Pinaceae). Je eden redkih iglavcev, ki pozimi izgubi iglice. Drevo je visoko do 40 metrov, deblo je vitko, v premeru ima lahko do 160 cm.
Cvet: cvetijo od marca do maja, hkrati z olistanjem. Ženski in moški cvetovi so na isti veji. Moški cvetovi so rumenkasti, jajčasti do kroglasti, dolgi 5-10 mm, pokriti z luskami, ženski storžki so temno rdeči, jajčasti do kroglasti, pokončni, dolgi 1-2,5 cm, posamezni, na kratkem steblu, rastejo pokonci in tvorijo rumenkasto rjave, ovalne, pokončne storžke.
Listje: tanke, svetlo zelene iglice, dolge 1-4 cm, široke 0,6-1,6 mm, mehke, tope ali kratko koničaste, na kratkih vejah jih je 20-40, jeseni postanejo zlato rumene, preden odpadejo.
Globoka humusna tla, vlažna in dobro odcedna mesta; normalna, rahlo alkalna tla; zmerno podnebje; sončno rastišče
Les macesna je cenjen v gradbeništvu. Je trpežen in enostaven za obdelavo ter čudovite rdečkasto-rjave barve. Trajno pod vodo se uporablja za gradnjo čolnov in ladij, za palube in jambore, primeren pa je tudi za izdelavo ograj, laminiranje in drugo.
Sadimo ga kot soliterno drevo ali v skupinske nasade (pokopališča, mestni parki), primeren pa je tudi za gredice, terase in počivališča.
Prvotne vrste se razmnožujejo s semeni, ki jih je treba stratificirati, gojene vrste pa se razmnožujejo s cepljenjem.
L. decidua ‘Compacta’
L. decidua ‘Fastigiata’
L. decidua ‘Pendula’
Nagnjen je k napadom glive Lachnellula willkommi, ki je znana kot macesnov rak. Proti njej so odporni le japonski macesen (Larix kaempferi) in hibridi.
