Menu
Razširjena je v srednji in južni Evropi ter jugozahodni Aziji. V Evropi divje rasteta le navadni in beli gaber.
Habitus: Drevo zraste do 25 metrov s premerom debla do 70 metrov, koreninski sistem je dobro razvit in globok. Lubje mladega gabra je gladko in tanko ter svetlo sive barve, v starosti pa postane razpokano s plitvimi gubami. Mlade vejice so svetleče in dlakave, popki so koničasti in goli, dolgi 5-7 mm, pokriti z rdeče-rjavimi luskami in ležijo blizu veje.
Cvetje: Moški in ženski cvetovi so zbrani v viseče rese. Plodovi so enosemenski in debeli, svetlo zelene do sivo rjave barve.
Listi: Listi navadnega gabra so podolgovato jajčasti, koničasti, srčasti ali zaobljeni ter ostro in dvojno nazobčani. Na spodnji strani so izrazito zaviti, imajo kratke peclje, ki rastejo izmenično in gosto na vejah.
Dobro raste tako na senčnih kot na sončnih rastiščih, vendar ima raje globoka, hranljiva humusna tla. Najboljša tla za gojenje in sajenje so zmerno kisla do rahlo alkalna s peščeno in ilovnato strukturo, tla, v katera je posajena, pa morajo biti dobro odcedna. Prenaša nizke in visoke temperature, kot je mraz.
Les gabra se uporablja za pridobivanje premoga ali drv.
Razmnožuje se lahko s semeni, potaknjenci in cepljenjem. Razmnoževanje s semeni je dolgotrajen proces, zato sta boljša druga dva načina razmnoževanja.
Carpinus betulus Albovariegata
Carpinus betulus Fastigiata
Carpinus betulus Pyramidalis
Carpinus betulus Columnaris
Carpinus betulus Frans Fontaine
Bolezni: koreninska gniloba, srčna gniloba stebla, pepelasta plesen, rak stebla
Škodljivci: sršenja pršica, listne uši, gosenice
