V Evropo je prišel iz severne Amerike v 17. stoletju.
Habitus: Navadna akacija ima plitev koreninski sistem, iz glavne žile se razvijejo številne stranske žile, ki so lahko dolge tudi do 20 metrov. V višino zraste do nekaj metrov, deblo pa ima premer do 50 metrov. Krona je razvejana in redka, veje pa so trnove, večinoma vijugaste.
Cvetje: Cvetovi so dišeči, imajo kratka stebla in rastejo v šopih. Čaša je svetlo zelena, zvončasta in prekrita z dlačicami. Sestavljena je iz petih zlitih listov, venec pa je dolg do 2 cm in sestavljen iz belih cvetnih listov z zastavico, ki ima rumeno piko. Prašniki so se zlili v cevko, skupaj jih je 9, medtem ko je en prašnik prost, plodnica je zrasla. Plodovi so viseči, ploščati stroki, dolgi 5-10 cm, v vsakem je 5-10 ledvičastih rjavih semen. Posamezni stroki ostanejo viseti na drevesu čez zimo.
Listi: 15-30 cm dolgi, sestavljeni, nenavadno pernate oblike in na zelo kratkem steblu.
Akacija raste na suhih, zmerno vlažnih in peščenih tleh. Za akacijo je najpomembnejša dobra drenaža, saj ne prenaša vodozadržnih, zbitih in erodiranih tal. Raste na območjih z zmerno vlažnimi tlemi, prenese pa tudi podnebje z manj padavinami ter gorska in nižinska podnebna območja. Potrebuje veliko sonca, ne prenaša sence.
Akacija se širi vegetativno, tj. s poganjki ali podzemnimi poganjki. Razmnožuje se lahko tudi z generativnim razmnoževanjem. Za sajenje posameznega drevesa je najlažji način razmnoževanja akacije s potaknjenci.
Robinia pseudoacacia var. Pendula
Robinia pseudoacacia var. Pyramidalis
Robinia pseudoacacia var. Decaisneana
Bolezni: parazitske glive, srčna gniloba
Škodljivci: kratkotipalčnica (Caelifera), mol