Menu
Izvira iz Evrope in jugozahodne Azije.
Habitus: deblo bele vrbe je nepravilno, premera do 1,5 m, veje pa so vodoravne. Zraste do 20 m visoko ter ima veliko in zračno krošnjo. Lubje mladega drevesa je belkasto in dlakavo, pozneje, ko je golo, postane svetlo do temno sivo, debelo 3-4 cm. Mlade veje so svetlo rjave barve, prav tako poraščene z dlačicami in zelo elastične.
Cvet: Cvetovi so zbrani v šopih, dolgi so 7 cm in nastanejo hkrati z listi. Ženski cvetovi imajo en golosemen karpel in en nektarij, imajo dva lističa smrčka in so nagnjeni vstran. Moški cvetovi imajo 2 prašnika, ob bazi imajo dva nektarija, prašniki pa so zlatorumene barve. Vrba cveti marca in aprila.
Listi: podolgovati, koničasti in nazobčani listi, katerih barva se spreminja od svetlo zelene do sivozelene. Dolgi so 5-12 cm in široki 1-2 cm. jeseni postanejo rumeni, preden za zimo odpadejo.
Najraje ima dobro odcedna tla, najbolje uspeva na peščenih tleh, čeprav lahko raste tudi na ilovnatih in glinenih tleh. Najraje ima hladno do vlažno podnebje z dovolj vlage v tleh.
Vrbova voda se uporablja za umivanje ran, lajšanje srbenja kože
Razmnožuje se lahko s potaknjenci, semeni in z metodo pihanja. Nekatere vrbe se lahko razmnožujejo le na določen način, da se doseže optimalna rast in razvoj same rastline. Na primer belo vrbo, spiralno vrbo in kozjo vrbo je mogoče razmnoževati samo s potaknjenci.
Salix alba Sericea
Salix alba Tristis
Salix alba Vitellina Jelverton
Bolezni: črni rak, požig
Škodljivci: murvov prelec, pogrebec, pomarančev kapar, vrbova mušica.
