Menu
Hrast dob je razširjen v Evropi, na Kavkazu in v Mali Aziji.
Habitus: Premer debla hrasta je do 3 metre, v višino pa lahko zraste od 40 do 50 metrov. Korenine so globoke, sam koreninski sistem pa je dobro razvit, najprej se razvije glavna korenina, ko se okrepi, pa se razvijejo stranske žile. Njegovo lubje je v mladosti gladko, pozneje pa razpokano in debelo. Krona je široka, zelo razvejana in nepravilna, veje pa so močne in debele.
Cvet: Cvetovi so enospolni, rumeno-zelene barve. Cvetijo aprila in maja, ko se pojavijo tudi listi. Moški cvetovi so zbrani v visečih grozdih, ženski pa rastejo posamično ali v skupinah po 5 in so na dolgem in tankem peclju.
Listi: Listi so temnozelene barve, čvrsti, usnjati in vrezani, rastejo v asimetričnih lopatah, ob vzniku so dlakavi, pozneje pa goli. Široki so 3-10 cm, dolgi pa 8-20 cm.
Najraje ima globoka, rodovitna in vlažna tla, bogata z apnencem. Podnebje, v katerem najbolje uspeva, je zmerno toplo deževno podnebje s toplimi poletji, ki pa niso presuha, čeprav odporna na sušo, veter in visoke temperature, tudi na poškodbe v mestih.
Želod je zaradi beljakovin in ogljikovih hidratov znan kot hrana z visoko energijsko vrednostjo, zato je priljubljena hrana številnih živali, lahko pa se uporablja tudi v prehrani ljudi. Iz želoda je mogoče pridobiti tudi moko, zato je kruh iz želoda značilen za italijansko, norveško in švedsko kuhinjo, v korejski kuhinji pa se uporablja za pripravo želeja in cmokov.
Hrast lahko razmnožujemo na tri načine: s cepljenjem, s potaknjenci in s semeni.
Quercus robur Fastigiata
Quercus robur Concordia
Quercus robur Pendula
Quercus robur Purpurea
Quercus robur Pectinata
Bolezni: hrastova pepelovka, medena rosa, rak hrastovega debla, antraknoza
Škodljivci: hrastov kozliček, hrastov sprevodni prelec, prstaničar, hrastov zavijač, navadni gobar
