Menu
Listopadna ali vedno zelena drevesa, redkeje grmi. V ta rod prištevamo približno 450 hrastov, ki rastejo v zmerno toplih območjih severne poloble. Pri nas jih raste sedem.
Oblika razrasti: Srednje visoko drevo, z okroglo krošnjo, značilno za sredozemska območja. Ljubi toploto, je vednozeleni hrast. Skorja je temno siva, nato razpokana. Koreninski sistem se razvija z glavno srčno korenino in močnimi globokimi stranskimi koreninami. V območjih z dobro zalogo vode v tleh in visokimi temperaturami razvije bujno zelenje.
List: Debeli usnjati listi, eliptični in jajčasti, celorobi. Vednozeleno drevo.
Cvet: Moški cvetovi so v visečih mačicah, ženski pa posamezni ali po 2 skupaj ali po več kratkih klasih, cveti v aprilu in maju.
Plod: Plodovi so oreški (želod), ki jih na spodnji strani obdaja skledica, zaradi čreslovin so neužitni, primerni za krmljenje svinj, dozore konec septembra, v začetku oktobra. Oblike ozka in sloka. Kapica v mladosti rahlo kosmata.
Po rasti in zahtevah se hrasti močno razlikujejo , večina vrst je primerna za naše razmere. Dobro rastejo v globoki, humozni, zmerno vlažni zemlji. Vednozelene vrste so občutljive za mraz in uspevajo le v zavetnih legah. Primerna vrsta za suha, kamnita pobočja.
Uporabnost je vsestranska, posebno cenjeni za večje parke, obhišne vrtove, mestna središča, lahko tudi posamično. So dobra zaščita pred vetrom, hrupom in prahom. Dobro prenašajo rez.
– Soliterne zasaditve
– drevoredi, skupine
– Zelene urbane površine
– manjši vrtovi v Primorju in na obali
Setev, potaknjenci
Q. ilex ‘Rotundifolia’
