Menu
Je edini bor, ki izvira iz severne Evrope. Raste na širokem območju Evrope in severne Azije.
Obstojnost: zraste do 40 metrov visoko, deblo je široko do 1 metra. Krošnja je svetlo zelena, veje pa so razporejene kot vretenca. Pri starejših drevesih je krošnja redka zaradi golega debla. Korenina je močna z izrazito srčno žilo, ki prodre globoko v tla, in ima številne stranske korenine. Skorja je v mladosti tanka in rdečkasto rjava, s starostjo pa postane sivorjava, debela in razpokana.
Cvet: cvetijo od aprila do junija. Moški cvetovi so rumeni, jajčaste oblike, dolgi do 1 cm, zbrani v 3-8 cm dolgih grozdih. Ženski storžki so na peclju, 3-8 cm dolgi, 2-3 cm široki, oleseneli, sprva rdeče-vijoličasti in pokončni, pozneje porjavijo in se nagnejo nazaj. Storžki dozorijo oktobra naslednje leto, spomladi tretjega leta pa odpadejo. Semena so temno rjava, dolga 3-4 mm, krilca so 3-4-krat daljša od semena.
Listi: so v grozdu po dva, polvaljasti, sploščeni, zviti, prožni, bodeči, dolgi 4-7 cm, široki do 2 mm. Iglice ostanejo na drevesu 2-3 leta. Cvetijo od aprila do junija.
Bor raste na različnih rastiščih in se dobro prilagaja različnim tipom tal – na suhi, peščeni, kamniti in apnenčasti podlagi (za optimalno gojenje je potreben bogat in zmerno vlažen bor, ki ne prenaša močvirnatih in razmočenih tal). Je zelo prilagodljiv na mraz, dobro prenaša zmrzal. Sadimo ali sejemo ga lahko zgodaj spomladi – marca ali aprila, najnižja temperatura pa mora biti 10 °C. Zaradi dekorativnega videza ga pogosto gojimo načrtovano.
Zgodaj spomladi nabiramo iglice in mlade poganjke, saj takrat vsebujejo veliko vitamina C. Iz iglic lahko pripravimo čaj ali domači sirup proti kašlju. Iz iglic se pridobiva eterično olje, bogato z monoterpeni, ki se uporablja pri revmatičnih težavah in za spodbujanje delovanja nadledvične žleze.
Razmnožuje se s potaknjenci ali semeni. V naravi se razmnožuje s semeni.
Pinus sylvestris Globosa Viridis
Pinus sylvestris Watereri
Pinus sylvestris Candlelight
Pinus sylvestris Globosa Viridis
Bolezni: odpadanje starejših iglic, odpadanje mlajših iglic, črne pege na iglicah
Škodljivci: listne uši, rdeči pajek
