Menu
V rodu je 50 vrst. Doma so v zmernih in hladnih predelih severne poloble Evrope, Amerike in Azije. Navadna smreka raste v gorovjih srednje Evrope, pri nas sega do 1600 m nadmorske višine, na severu sega do Sibirije.
Oblika razrasti: Drevesa vedno zelena, vitka. Lubje je luskasto, sprva tanko, pozneje razpokano v okroglih ploščicah. Zraste do 5-10 m visoko, ozke stebraste razrasti. Nastala je v Angliji. Korenine: plitve
List: Iglice imajo vzdolž bele proge in ostanejo več let na drevesu. Po odpadanju iglic so vejice zaradi izrastkov skorje hrapave.
Cvet: Cvetovi enodomni, moški na lanskih poganjkih v pazduhah gornjih iglic-rjavkasto rumeni, ženski posamič na konicah lanskih poganjkov – rožnato rdeči od aprila do junija
Plod: Storži visijo, dozore v prvem letu v oktobru, storži se odprejo v februarju, nato izpadejo semena. Navadno ni fertilno, v kolikor nastane potomstvo, se znova razvije osnovna vrsta.
Seme: Drobno in krilato.
Ugajajo ji sveža, ne prekisla tla z veliko zračne vlage. Izredno variabilna osnovna vrsta.
– Soliterne zasaditve
– posode in korita
– terase in počivališča. Grobovi.
– soliterna vrsta, izredno dekorativna
Setev osnovne vrste, cepljenje.
P. abies ‘Inversa’
