{"id":4040,"date":"2024-03-05T08:33:03","date_gmt":"2024-03-05T08:33:03","guid":{"rendered":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves"},"modified":"2024-11-21T10:11:48","modified_gmt":"2024-11-21T10:11:48","slug":"modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","title":{"rendered":"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves"},"content":{"rendered":"\t\t<div data-elementor-type=\"wp-page\" data-elementor-id=\"4040\" class=\"elementor elementor-4040 elementor-2740\" data-elementor-post-type=\"page\">\n\t\t\t\t<div data-dce-background-color=\"#F2EED3\" data-dce-background-image-url=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/10\/pexels-johannes-plenio-1423600-scaled.jpg\" class=\"elementor-element elementor-element-cfc3448 e-flex e-con-boxed e-con e-parent\" data-id=\"cfc3448\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;,&quot;shape_divider_bottom&quot;:&quot;mountains&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-shape elementor-shape-bottom\" data-negative=\"false\">\n\t\t\t<svg xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\" viewBox=\"0 0 1000 100\" preserveAspectRatio=\"none\">\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.33\" d=\"M473,67.3c-203.9,88.3-263.1-34-320.3,0C66,119.1,0,59.7,0,59.7V0h1000v59.7 c0,0-62.1,26.1-94.9,29.3c-32.8,3.3-62.8-12.3-75.8-22.1C806,49.6,745.3,8.7,694.9,4.7S492.4,59,473,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.66\" d=\"M734,67.3c-45.5,0-77.2-23.2-129.1-39.1c-28.6-8.7-150.3-10.1-254,39.1 s-91.7-34.4-149.2,0C115.7,118.3,0,39.8,0,39.8V0h1000v36.5c0,0-28.2-18.5-92.1-18.5C810.2,18.1,775.7,67.3,734,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" d=\"M766.1,28.9c-200-57.5-266,65.5-395.1,19.5C242,1.8,242,5.4,184.8,20.6C128,35.8,132.3,44.9,89.9,52.5C28.6,63.7,0,0,0,0 h1000c0,0-9.9,40.9-83.6,48.1S829.6,47,766.1,28.9z\"\/>\n<\/svg>\t\t<\/div>\n\t\t<div data-dce-background-overlay-color=\"#F9FAEC\" class=\"elementor-element elementor-element-99404ef e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"99404ef\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-03ac24a elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"03ac24a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<p class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\"><a href=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/home\">Domov<\/a><\/p>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-8575a43 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"8575a43\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">&gt;<\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6f07a3f elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"6f07a3f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<p class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\"><a href=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/arboriculture-for-gardeners\">Moduls<\/a><\/p>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0c91116 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"0c91116\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">&gt;<\/div>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-63be87c elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"63be87c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<p class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Patologija dreves<\/p>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-48d2a55 elementor-widget__width-inherit elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"48d2a55\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Modul 3<\/h1>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-39b2c93 elementor-widget__width-inherit elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"39b2c93\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h1 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Patologija dreves (diagnoza in bolezni rastlin) in ocenjevanje dreves<\/h1>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div data-dce-background-color=\"#F2EED3\" class=\"elementor-element elementor-element-eaa565f e-con-full e-flex e-con e-parent\" data-id=\"eaa565f\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1382774 e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"1382774\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;sticky&quot;:&quot;top&quot;,&quot;sticky_offset&quot;:150,&quot;sticky_parent&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;sticky_on&quot;:[&quot;desktop&quot;,&quot;laptop&quot;,&quot;tablet&quot;,&quot;mobile&quot;],&quot;sticky_effects_offset&quot;:0}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div data-dce-background-color=\"#F9FAEC\" class=\"elementor-element elementor-element-2160ebb elementor-widget__width-initial elementor-toc--minimized-on-tablet elementor-widget elementor-widget-table-of-contents\" data-id=\"2160ebb\" data-element_type=\"widget\" data-settings=\"{&quot;exclude_headings_by_selector&quot;:[],&quot;marker_view&quot;:&quot;bullets&quot;,&quot;headings_by_tags&quot;:[&quot;h2&quot;],&quot;icon&quot;:{&quot;value&quot;:&quot;fas fa-circle&quot;,&quot;library&quot;:&quot;fa-solid&quot;},&quot;minimize_box&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;minimized_on&quot;:&quot;tablet&quot;,&quot;hierarchical_view&quot;:&quot;yes&quot;,&quot;min_height&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:&quot;&quot;,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;min_height_laptop&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:&quot;&quot;,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;min_height_tablet&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:&quot;&quot;,&quot;sizes&quot;:[]},&quot;min_height_mobile&quot;:{&quot;unit&quot;:&quot;px&quot;,&quot;size&quot;:&quot;&quot;,&quot;sizes&quot;:[]}}\" data-widget_type=\"table-of-contents.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toc__header\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-toc__header-title\">\n\t\t\t\tKazalo vsebine\t\t\t<\/h4>\n\t\t\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-toc__toggle-button elementor-toc__toggle-button--expand\" role=\"button\" tabindex=\"0\" aria-controls=\"elementor-toc__2160ebb\" aria-expanded=\"true\" aria-label=\"Open table of contents\"><i aria-hidden=\"true\" class=\"fas fa-chevron-down\"><\/i><\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-toc__toggle-button elementor-toc__toggle-button--collapse\" role=\"button\" tabindex=\"0\" aria-controls=\"elementor-toc__2160ebb\" aria-expanded=\"true\" aria-label=\"Close table of contents\"><i aria-hidden=\"true\" class=\"fas fa-chevron-up\"><\/i><\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div id=\"elementor-toc__2160ebb\" class=\"elementor-toc__body\">\n\t\t\t<div class=\"elementor-toc__spinner-container\">\n\t\t\t\t<i class=\"elementor-toc__spinner eicon-animation-spin eicon-loading\" aria-hidden=\"true\"><\/i>\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-63f0aaa e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"63f0aaa\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;shape_divider_bottom&quot;:&quot;mountains&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-shape elementor-shape-bottom\" data-negative=\"false\">\n\t\t\t<svg xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\" viewBox=\"0 0 1000 100\" preserveAspectRatio=\"none\">\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.33\" d=\"M473,67.3c-203.9,88.3-263.1-34-320.3,0C66,119.1,0,59.7,0,59.7V0h1000v59.7 c0,0-62.1,26.1-94.9,29.3c-32.8,3.3-62.8-12.3-75.8-22.1C806,49.6,745.3,8.7,694.9,4.7S492.4,59,473,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.66\" d=\"M734,67.3c-45.5,0-77.2-23.2-129.1-39.1c-28.6-8.7-150.3-10.1-254,39.1 s-91.7-34.4-149.2,0C115.7,118.3,0,39.8,0,39.8V0h1000v36.5c0,0-28.2-18.5-92.1-18.5C810.2,18.1,775.7,67.3,734,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" d=\"M766.1,28.9c-200-57.5-266,65.5-395.1,19.5C242,1.8,242,5.4,184.8,20.6C128,35.8,132.3,44.9,89.9,52.5C28.6,63.7,0,0,0,0 h1000c0,0-9.9,40.9-83.6,48.1S829.6,47,766.1,28.9z\"\/>\n<\/svg>\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-dfee0f3 e-con-full e-flex e-con e-child\" data-id=\"dfee0f3\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-279ffe8 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"279ffe8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1. Patologija Dreves<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f0e214f elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f0e214f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Patologija je veda, ki se ukvarja s preu\u010devanjem bolezni, tj. sprememb v celicah, tkivih in organih, do katerih pride med boleznijo. Rastlinska patologija (fitopatologija) je sestavni del vseh vrtnarskih sistemov (konvencionalnih, integriranih in ekolo\u0161kih). Za uspe\u0161no varstvo rastlin je treba poznati tehnike gojenja rastlin, pa tudi patogene organizme in na\u010dine njihovega zatiranja. Naloga fitopatologije je prepre\u010devanje oku\u017eb, tj. nastanka bolezni. Bolezni in \u0161kodljivce na drevesih lahko povzro\u010dajo virusi, glive, bakterije in \u017eu\u017eelke. Ugotoviti je treba vzroke za nastanek rastlinskih bolezni in izvedeti ve\u010d o vzroku bolezni. Naloga fitopatologije je poleg zgoraj navedenega spoznati, kako se spreminja odpornost gostiteljske rastline pod vplivom okoli\u0161kih\/antropogenih dejavnikov, kako se spreminja parazitska sposobnost pod vplivom notranjih in zunanjih dejavnikov, ter se nau\u010diti uporabljati vse razpolo\u017eljive ukrepe za varstvo rastlin.      <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Rastline so izpostavljene razli\u010dnim \u0161kodljivim vplivom. Ti so lahko zunanji in notranji. Zunanji vplivi so podnebne razmere, antropogeni vplivi, ekolo\u0161ki vplivi itd., medtem ko so notranji vplivi tisti, ki izvirajo iz rastlinske skupnosti same. Bolezni rastlin lahko povzro\u010dajo razli\u010dni patogeni &#8211; abiotskega ali biotskega izvora. Bolezni abiotskega izvora so neparazitske bolezni, najpogosteje pa jih povzro\u010dajo podnebni in edafski (edafon = zdru\u017eba organizmov v tleh) dejavniki, kot so prese\u017eek ali pomanjkanje mineralov v tleh, kislost, vodno-zra\u010dni re\u017eim tal, prekomerno onesna\u017eenje zraka in vode.    <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3b05ecc elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"3b05ecc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"673\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-1024x862.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2745\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-1024x862.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-300x252.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-768x646.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-1536x1293.jpg 1536w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-01-SL-2048x1723.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 1:<\/b> Nekatere zna\u010dilnosti bolezni dreves. <b>Vir: <\/b> <a href=\"https:\/\/www.kcgov.us\/DocumentCenter\/View\/1374\/Introduction-to-Diseases-Canadian-FSFPL-54-PDF\">Pest Forest leaflet.<\/a> (2001). Introduction to Forest Diseases<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-764bd34 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"764bd34\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><b>Parazitske bolezni<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> povzro\u010dajo \u017eivi organizmi, tj. mikroorganizmi, ki so ku\u017eni in se lahko prena\u0161ajo z rastline na rastlino. Najpomembnej\u0161e bolezni okrasnega in gozdnega drevja so mikoze. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Parazitske bolezni:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li>Mikoze (povzro\u010dajo jih glive)<\/li>\n<li>Bakterioze (povzro\u010dajo jih bakterije)<\/li>\n<li>Viroze (povzro\u010dajo jih virusi)<\/li>\n<li>Mikoplazmoze (povzro\u010dajo jih mikoplazme)<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-8feecd4 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"8feecd4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Rastlinski \u0161kodljivci &#8211; pripadajo razli\u010dnim skupinam \u017eivali, med katerimi so najpomembnej\u0161e: \u017eu\u017eelke, pr\u0161ice, gliste, pol\u017ei, ptice in sesalci. \u0160tevil\u010dnost posamezne vrste \u0161kodljivcev je med drugim odvisna od temperature okolja, vla\u017enosti zraka, razpolo\u017eljive hrane in naravnih sovra\u017enikov. <\/p>\n<p><b>Vrste \u0161kodljivcev<\/b><\/p>\n<p>Med pomembnej\u0161e \u0161kodljivce spadajo naslednje skupine: <\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Metulji sami ne \u0161kodujejo, najve\u010d \u0161kode povzro\u010dajo njihove gosenice.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Hro\u0161\u010di in njihove li\u010dinke se prehranjujejo z deli rastlin.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Ko\u017eekrilci &#8211; njihove li\u010dinke povzro\u010dajo \u0161kodo z ugrizom razli\u010dnih os.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Dvokrilci &#8211; odrasli ne povzro\u010dajo \u0161kode, li\u010dinke \u017eivijo v plodovih, s katerimi se hranijo. <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Listne u\u0161i in kaparji &#8211; \u0161kodo povzro\u010dajo s sesanjem rastlinskih sokov v vseh fazah rasti, na rastlinah izlo\u010dajo medeno roso &#8211; mano.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Pr\u0161ice &#8211; od \u017eu\u017eelk se razlikujejo po tem, da imajo \u0161tiri pare nog. <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Gliste &#8211; \u017eivijo v tleh in napadajo korenine ter ustvarjajo izrastke, ki uni\u010dujejo glavno korenino. Nekatere vrste lahko \u017eivijo v nadzemnih delih rastlin. <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Pol\u017ei &#8211; najve\u010djo \u0161kodo povzro\u010dajo pol\u017ei, ki se hranijo z listi in mehkimi deli rastline ter pu\u0161\u010dajo sledi sluzi.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Glodalci &#8211; povzro\u010dajo \u0161kodo z grizenjem lubja in delov korenin.<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Divjad &#8211; po\u0161kodujejo mlada drevesa, saj grizejo lubje in se hranijo z listi.<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-26e6bb9 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"26e6bb9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.1. Biotska raznovrstnost - pomen in varstvo<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9a9f754 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"9a9f754\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost genov, vrst, zdru\u017eb, ekosistemov, tj. raznolikost na Zemlji kot celovitem ekosistemu. Biotska raznovrstnost je vir genskega materiala, ki omogo\u010da razvoj novih in izbolj\u0161anih sort rastlin. Raznolikost vrst velja za najbolj\u0161i kazalnik biotske raznovrstnosti. Genetske razlike znotraj iste vrste veljajo za morfolo\u0161ke in fiziolo\u0161ke razlike. Biolo\u0161ka raznovrstnost zmanj\u0161uje tveganje negativnih vplivov neugodnih vremenskih razmer ter \u0161\u010diti pred napadi bolezni in \u0161kodljivcev.     <\/p>\n<p>Drevesa in grmi\u010devje omogo\u010dajo pove\u010danje populacije koristnih \u017eu\u017eelk in drugih \u017eivalskih vrst. Poleg \u017eivljenjskega okolja na vsak organizem vplivajo tudi vsa \u017eiva bitja, ki ga obkro\u017eajo.  <\/p>\n<p>Ti medsebojni vplivi \u017eivih bitij so biotski dejavniki, v katere lahko vklju\u010dimo tudi vpliv \u010dloveka, tako imenovani antropogeni dejavnik. Posameznike iste vrste v populaciji povezuje vrsta odnosov, predvsem z razmno\u017eevanjem. Populacije se nenehno spreminjajo, njihovo \u0161tevilo se pove\u010duje ali zmanj\u0161uje. Pove\u010dujejo se z rojevanjem, tj. z nastajanjem novih osebkov. \u0160tevilo se zmanj\u0161uje s smrtnostjo ali t. i. mortaliteto. Poleg razmno\u017eevalnih odnosov obstajajo \u0161e \u0161tevilni drugi, kot so tekmovanje za \u017eivljenjski prostor, za hrano, za spolnega partnerja itd. Tak\u0161na razmerja imenujemo razmerja znotraj vrste. Odnosi med razli\u010dnimi vrstami se imenujejo medvrstni odnosi.        <\/p>\n<p><strong>Urbane zelene povr\u0161ine zagotavljajo ekosistemske storitve<\/strong> &#8211; podpiranje biolo\u0161ke raznolikosti, ohranjanje ugodnih mikroklimatskih razmer, infiltracijo vode v tla, vezavo in skladi\u0161\u010denje ogljikovega dioksida, vizualno in estetsko kakovost, prostor za rekreacijo in socializacijo. Rastlinstvo tudi v urbanih okoljih zmanj\u0161uje hrup. Izguba dreves, zelenih povr\u0161in in biotske raznovrstnosti negativno vpliva na prebivalce urbanih okolij, saj so mikroklimatski pogoji za \u017eivljenje moteni, tla se izsu\u0161ijo, kakovost zraka in raven podtalnice se zmanj\u0161ata, zdravje ljudi je lahko ogro\u017eeno zaradi potencialnega pojava \u0161kodljivcev in bolezni. Poleg sajenja dreves in \u0161irjenja zelenih povr\u0161in so urbani gozdovi morda najbolj ambiciozna oblika vra\u010danja narave v urbana okolja. Urbanemu prebivalstvu prina\u0161ajo \u0161tevilne koristi in poleg tega, da vplivajo na kakovost \u017eivljenja ter zagotavljajo prostor za po\u010ditek in rekreacijo, pomagajo ustvariti prijetno mikroklimo in zni\u017eati temperaturo zraka v pregretih mestih, pove\u010dujejo koli\u010dino ogljikovega dioksida in \u010distijo zrak, podpirajo biolo\u0161ko raznolikost ter tako pozitivno vplivajo na telesno in du\u0161evno zdravje ljudi.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f6a255b elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"f6a255b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.2. Stresni dejavniki za drevesa<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f554b54 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f554b54\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Stres za rastline je posledica vpliva razli\u010dnih snovi, ki motijo presnovo rastline, ali pa je posledica neugodnih \u017eivljenjskih razmer. Glavni vzrok stresa je lahko abiotski ali biotski. Glede na trajanje je stres lahko dolgotrajen ali kratkotrajen. Stres je najpogosteje posledica kombinacije razli\u010dnih negativnih vplivov na samo rastlino. Glede na \u0161tevilo vzrokov zanj obstaja ve\u010d vrst stresa &#8211; posamezni, in kombinirani stres. Posamezni stres se ka\u017ee kot posledica enega dejavnika, ki negativno vpliva na rastlino, na njeno rast in razvoj. Kombinirani stres se pojavi kot posledica kumulativnega delovanja ve\u010d dejavnikov, na primer poletne su\u0161e skupaj z visokimi temperaturami (abiotski dejavniki) ali hkratnega napada (ve\u010d) \u0161kodljivih organizmov (biotski dejavniki).      <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d4feddc elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"d4feddc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.2.1 ABIOTSKE MOTNJE<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1e629e6 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1e629e6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Abiotske motnje so motnje in po\u0161kodbe, ki nastanejo pod vplivom neugodnih podnebnih in edafskih dejavnikov, kot so: <\/p>\n<p><strong>1. Temperatura<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Visoke temperature &#8211; 46-52\u1d52C su\u0161enje rastlin in rastlinskih delov, razpokanje lubja, ve\u010dja kot je vsebnost vode, bolj je rastlina ob\u010dutljiva na visoke temperature. Denaturacija beljakovin nastane nad 50 stopinjami.  <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3cb0346 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"3cb0346\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" width=\"463\" height=\"609\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/2.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2749\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/2.jpg 463w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/2-228x300.jpg 228w\" sizes=\"(max-width: 463px) 100vw, 463px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 2: <\/b> Po\u0161kodbe lubja zaradi pregrevanja. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Rindensch\u00e4digung durch \u00dcberhitzung, \u201eSommer-Sonnennekrose\u201c. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 23). Ulmer Verlag.    <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3de37d6 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"3de37d6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" width=\"761\" height=\"379\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/3.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2756\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/3.jpg 761w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/3-300x149.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 761px) 100vw, 761px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 3:<\/b> Po\u0161kodbe zaradi izpostavljenosti ekstremni vro\u010dini. <b>Vir: <\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Verbrennungssch\u00e4den durch extreme Hitzeeinwirkung V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 247). Ulmer Verlag. Stuttgart..   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-bc0a41a elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"bc0a41a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li>Nizke temperature &#8211; po\u0161kodbe rastlinskih delov zaradi pozebe (pozno spomladi in zgodaj jeseni, ve\u010dje po\u0161kodbe pri rastlinah, ki so polne vode) in zmrzali. Nizke temperature povzro\u010dijo nastanek ledenih kristalov v celicah in medceli\u010dnih prostorih, zato se celice raztrgajo in pride do dehidracije protoplazme. <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1495d55 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"1495d55\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"468\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/4.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2760\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/4.jpg 917w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/4-300x176.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/4-768x450.jpg 768w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 4:<\/b> Bronasto obarvanje pri pu\u0161panu pozimi. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Bronzef\u00e4rbung im Winter. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 50). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ff2bc16 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"ff2bc16\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"606\" height=\"350\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/5.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2764\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/5.jpg 606w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/5-300x173.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 606px) 100vw, 606px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 5:<\/b> Izsu\u0161enost tkiv zaradi mraza. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Nadelverf\u00e4rbung durch Frosttrocknis. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 10). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1e3a58e elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1e3a58e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>2. Pomanjkanje vlage v tleh &#8211; venenje<\/strong><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-34cacb8 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"34cacb8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"370\" height=\"437\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/6.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2768\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/6.jpg 370w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/6-254x300.jpg 254w\" sizes=\"(max-width: 370px) 100vw, 370px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 6:<\/b> Venenje zaradi pomanjkanja vode. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Trockensch\u00e4den durch mangelnde Feuchtigkeitszufuhr. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 193). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a809c1e elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"a809c1e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>3.Preve\u010d vlage v tleh <\/strong> &#8211; prepre\u010duje normalno absorpcijo kisika skozi korenine, zato rastline odmrejo. Pogosto pride do hipertrofije koreninskih lenticel, kar je vidno v obliki belkastih izrastkov na sami korenini. <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a21d293 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"a21d293\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"761\" height=\"405\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/7.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2772\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/7.jpg 761w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/7-300x160.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 761px) 100vw, 761px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 7:<\/b> Po\u0161kodbe lubja zaradi ekstremnih vremenskih razmer. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Rindensch\u00e4den durch Witterungsextreme. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 257). Ulmer Verlag. Stuttgart   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b91bb89 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b91bb89\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>4.Premalo svetlobe<\/strong> &#8211; povzro\u010di etiolacijo rastlin, tj. podalj\u0161ano rast, pri \u010demer so rastline svetlej\u0161e barve. Take rastline niso odporne in zlahka podle\u017eejo razli\u010dnim oku\u017ebam. Pregosto sajenje lahko povzro\u010di pomanjkanje svetlobe, zaradi \u010desar se rastline podalj\u0161ajo.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>5. Preve\u010d svetlobe<\/strong> &#8211; rastline dobijo izpran videz, lahko pride do son\u010dnega o\u017eiga rastlinskih tkiv<\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-249bd55 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"249bd55\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"447\" height=\"413\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/8.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2776\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/8.jpg 447w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/8-300x277.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 447px) 100vw, 447px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 8:<\/b> Obse\u017ena porumenelost pri mo\u010dni son\u010dni svetlobi. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Gro\u00dffl\u00e4chige Vergilbung durch starke Sonneneinstrahlung. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 56). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-96e37ad elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"96e37ad\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>6. Pomanjkanje kisika v tleh<\/strong><\/p>\n<p><strong>7. Onesna\u017een zrak: <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">\u017dveplov dioksid (SO2): nastaja v termoelektrarnah pri kurjenju premoga, taljenju bakrove, svin\u010deve, cinkove in nikljeve rude, pri visokih koncentracijah v okolju se na rastlinah pojavi kloroza.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Vodikov fluorid (HF) in silicijev tetrafluorid (SiF4): nastajata v talilnicah aluminija, pri proizvodnji fosfornih gnojil, predelavi \u017eeleza in proizvodnji jekla. Visoka koncentracija: periferna nekroza in kloroza listov in iglic. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Du\u0161ikovi oksidi (NO2, NO3): nastajajo v motorjih z notranjim izgorevanjem, med rafiniranjem nafte, zgorevanjem zemeljskega plina in kurilnega olja. Pri povi\u0161anih koncentracijah se na mladih iglavcih pojavijo nekroti\u010dne pege. <\/span><\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e94eab2 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e94eab2\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>8.Preve\u010d soli v tleh<\/strong> &#8211; te\u017eava, ki je prisotna na urbanih obmo\u010djih, kjer so ceste posute s solmi (NaCl, CaCl2, MgCl2) Prevelike koli\u010dine soli za posipanje tal se sperejo v globlje plasti in vplivajo na povratno osmozo (voda iz rastline gre skozi koreninske laske v tla, kar povzro\u010di te\u017eave z vodo in trajne po\u0161kodbe dreves v obliki \u0161ibkej\u0161e rasti listov, su\u0161enja listov in celotnega drevesa. Drevesne vrste so glede na ob\u010dutljivost na u\u010dinek soli razdeljene v 4 skupine: <\/span><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\">zelo ob\u010dutljive (smreka, duglazija, kostanj)<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\">ob\u010dutljive (javor, bukev, \u010de\u0161nja, lipa)<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\">malo ob\u010dutljive (breza, jel\u0161a, jesen, brest, bor, robinija)<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\">neob\u010dutljive (tisa, hrast, beli topol, platana, vrba)<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-534076f elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"534076f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"447\" height=\"415\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/9.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2780\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/9.jpg 447w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/9-300x279.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 447px) 100vw, 447px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 9:<\/b> Obarvanost listov zaradi zastrupitve s kloridi. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Blattverf\u00e4rbung durch Chloridvergiftung. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 29). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-09fc23a elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"09fc23a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>9. Visoka koncentracija te\u017ekih kovin v tleh<\/strong> &#8211; rastline, ki rastejo na tleh, onesna\u017eenih s te\u017ekimi kovinami, imajo zaradi sprememb v fiziolo\u0161kih in biokemi\u010dnih procesih zmanj\u0161ano stopnjo rasti. To zmanj\u0161a letno proizvodnjo listne mase dreves, kar vodi v postopno odmiranje dreves in spremembe v ekosistemu.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>10. Pomanjkanje hranil v tleh<\/strong> &#8211; makrohranila &#8211; du\u0161ik (N), fosfor (P), kalij (K), kalcij (Ca), magnezij (Mg) in \u017eveplo (S). Mikrohranila &#8211; \u017eelezo (Fe), baker (Cu), cink (Zn), mangan (Mn), bor (B), molibden (Mo) in klor (Cl). Pomanjkanje teh elementov povzro\u010di pojav nespecifi\u010dnih simptomov, ki jih lahko zamenjamo s simptomi, ki jih povzro\u010dajo glive. Pomanjkanje du\u0161ika povzro\u010di kloroti\u010den videz rastlin, upo\u010dasnjeno rast, odpadanje listov, medtem ko prese\u017eek du\u0161ika povzro\u010di bujno rast, temnozeleno barvo rastlin, podalj\u0161anje rastne sezone, nastanek tanj\u0161e povrhnjice listov, kar lahko nadaljno vpliva na razvoj bolezni. Popravek se izvede z gnojenjem na podlagi pedolo\u0161ke analize tal. Pomanjkanje fosforja se ka\u017ee z rde\u010dkasto ali vijoli\u010dasto barvo listov, ki so manj\u0161i in stojijo pokonci. Razvoj korenin je \u0161ibkej\u0161i. Prese\u017eek fosforja je v naravi zelo redek, \u010de pa se pojavi, povzro\u010da fitotoksi\u010dnost. Pomanjkanje kalija se ka\u017ee v klorozi in nekrozi robov listov, ki se lahko raz\u0161iri na celotno rastlino. Listi dobijo rde\u010dkasto barvo, popki se slab\u0161e oblikujejo, cvetovi odpadajo, razvoj koreninskega sistema pa je \u0161ibkej\u0161i. Prese\u017eek kalija je v naravi zelo redek, vendar je znano, da dobra preskrba s kalijem pove\u010da odpornost rastlin. Pomanjkanje kalcija se ka\u017ee v klorozi in odmiranju tkiv, v\u010dasih celo celih rastlin. Pomanjkanje \u017eeleza se ka\u017ee kot kloroza, pojavlja se zlasti na alkalnih tleh in najprej na najmlaj\u0161ih listih. Pomanjkanje cinka se ka\u017ee s klorozo in nekrozo z odpadanjem listov (defoliacijo) in nastankom majhnih listov. Pomanjkanje bora se ka\u017ee s su\u0161enjem vejic, lahko tudi z nastankom &#8220;\u010darovni\u0161ke metle&#8221;.              <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-17f8881 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"17f8881\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"761\" height=\"527\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/10.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2784\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/10.jpg 761w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/10-300x208.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 761px) 100vw, 761px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 10:<\/b> Obarvanost listov zaradi pomanjkanja \u017eeleza in mangana. <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Blattverf\u00e4rbung durch Eisen-\/Mangan-Mangel. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 179). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-221515e elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"221515e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"753\" height=\"456\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/11.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2788\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/11.jpg 753w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/11-300x182.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 753px) 100vw, 753px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 11:<\/b> Obarvanost listov zaradi pomanjkanja \u017eeleza in mangana, rododendron. <br><b> Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Blattverf\u00e4rbung durch Eisen-\/Mangan-Mangel. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 190). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e77ae36 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"e77ae36\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"438\" height=\"482\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/12.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2792\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/12.jpg 438w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/12-273x300.jpg 273w\" sizes=\"(max-width: 438px) 100vw, 438px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 12:<\/b> Razbarvanje listov zaradi pomanjkanja magnezija. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Blattverf\u00e4rbung durch Magnesium-Mangel. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 82). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4775799 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"4775799\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"366\" height=\"447\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/13.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2796\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/13.jpg 366w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/13-246x300.jpg 246w\" sizes=\"(max-width: 366px) 100vw, 366px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 13:<\/b> Rumenenje iglic zaradi pomanjkanja \u017eeleza in mangana. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Nadelvergilbung durch Eisen-\/Mangan-Mangel. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 135). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f81b3b3 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f81b3b3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>11.Mehanske po\u0161kodbe &#8211; <\/strong> veter, sneg, led, to\u010da, strela in stroji.<\/p>\n<ul>\n<li>Veter: mehansko (vetrolomi in upogibanje) in su\u0161enje (pove\u010dano izhlapevanje vode). <\/li>\n<li>Sneg: lomljenje in upogibanje dreves pod snegom. Snegolomi so pogosti na jelkah na mestih metli\u010dastih tumorjev (povzro\u010da jih gliva Melampsorella caryophyllacearum). V naravnem okolju jelke in smreke gliva Heterobasidion annosum povzro\u010da gnitje korenin dreves, ki posledi\u010dno ob snegu padejo. Sneg neposredno vpliva na pojav patogenih gliv, ki se razvijejo na zasne\u017eenih obmo\u010djih Phacidium infestans (&#8220;sne\u017ena gliva&#8221;). Herpotrichia juniperi (povzro\u010diteljica paj\u010devinaste \u010drnobe iglavcev &#8211; mladih smrek, ru\u0161ja in borovcev).    <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9bc1210 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"9bc1210\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"368\" height=\"467\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/14.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2800\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/14.jpg 368w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/14-236x300.jpg 236w\" sizes=\"(max-width: 368px) 100vw, 368px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 14:<\/b> Po\u0161kodbe lubja zaradi mehanskih po\u0161kodb. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Rindensch\u00e4den durch mechanische Verletzung. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 257). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7fb925d elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"7fb925d\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>12. Podnebne spremembe<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\"><strong>13. Kisli de\u017e<\/strong> &#8211; nastane z reakcijo SO2 in NO2 z vodo, pri \u010demer nastaneta \u017eveplova (H2SO4) in du\u0161ikova kislina (HNO3), kislost de\u017eja ima pH 5,3; kisline v padavinah imajo pH \u2264 2,5. Posledice: z zmanj\u0161anjem pH tal se pove\u010da koncentracija aluminija, odmiranje drobnih korenin in mikorize. Simptomi bolezni se ka\u017eejo kot nekroza lenticel in listov, bledenje med\u017eilnih prostorov na listih zaradi razpada kloroplastov. <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d32dc34 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"d32dc34\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"691\" height=\"313\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/15.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2804\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/15.jpg 691w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/15-300x136.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 691px) 100vw, 691px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 15:<\/b> Vpliv kislega de\u017eja. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/arboriculture.wordpress.com\/2016\/01\/05\/effect-acid-rain-tree-populations\/\">Arboriculture blog. (2016). Acid rain in the Czech Republic led to this forest<\/a> suffering significant damage<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3c300dd elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"3c300dd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>14. Fitotoksi\u010dnost<\/strong> &#8211; po\u0161kodbe so posledica neustrezne uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar se ka\u017ee v obliki razli\u010dnih po\u0161kodb in opeklin.<\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Abiotski dejavniki zmanj\u0161ajo vitalnost dreves, ki postanejo ob\u010dutljiva na biotske dejavnike.<\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-47d854c elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"47d854c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"370\" height=\"551\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/16.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2812\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/16.jpg 370w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/16-201x300.jpg 201w\" sizes=\"(max-width: 370px) 100vw, 370px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 16:<\/b> Odmiranje vej na \u017eivih mejah iz ognji\u010da zaradi abiotskih vzrokov. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Zweigsterben an Feuerdornhecken durch abiotische Ursachen. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 175). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-17724d3 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"17724d3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.2.2. Biotske Motnje<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-fc78b6c elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"fc78b6c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Biotske motnje povzro\u010dajo razli\u010dni organizmi, ki v dolo\u010denih pogojih \u017eivijo na rastlinah. V to skupino spadajo: glive, bakterije, virusi in polparaziti. <\/p>\n<p>Paraziti so heterotrofni organizmi, ki se hranijo na ra\u010dun drugih \u017eivih bitij. Patogeni organizmi imajo sposobnost oku\u017eiti druga \u017eiva bitja. Za oku\u017ebo mora med patogenom in gostiteljem obstajati zdru\u017eljivost.  <\/p>\n<p><strong>GLIVE<\/strong><\/p>\n<p>Vegetativno telo gliv je micelij, ki ga sestavljajo enoceli\u010dne ali mre\u017easte ve\u010dceli\u010dne hife.<\/p>\n<p>Razmno\u017eevanje je spolno ali nespolno (spore nastanejo pri obeh razmno\u017eevanjih)<\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Nespolne spore (konidij, piknidij) nastajajo najpogosteje na nosilcih<\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Spolne spore nastanejo v majhnih trosi\u0161\u010dih (kleistotecij, peritecij, apotecij, ecidij) ali v velikih plodi\u0161\u010dih (goba, trosnjak\/karpofor).<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1f47fe6 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"1f47fe6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"742\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-742x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2816\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-742x1024.jpg 742w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-218x300.jpg 218w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-768x1059.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-1114x1536.jpg 1114w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL-1485x2048.jpg 1485w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-17-SL.jpg 1738w\" sizes=\"(max-width: 742px) 100vw, 742px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 17:<\/b> Patogene pore 1. <br><b>Prirejeno po:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Sporentafel I. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 271). Ulmer Verlag. Stuttgart.  <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-bddb4d8 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"bddb4d8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"762\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-762x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2820\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-762x1024.jpg 762w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-223x300.jpg 223w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-768x1032.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-1143x1536.jpg 1143w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL-1524x2048.jpg 1524w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-18-SL.jpg 1750w\" sizes=\"(max-width: 762px) 100vw, 762px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 18:<\/b> Patogene spore 2. <br><b>Prirejeno po:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Sporentafel II. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 272). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-766d688 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"766d688\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"723\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-723x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2824\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-723x1024.jpg 723w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-212x300.jpg 212w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-768x1087.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-1085x1536.jpg 1085w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL-1447x2048.jpg 1447w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-19-SL.jpg 1746w\" sizes=\"(max-width: 723px) 100vw, 723px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 19:<\/b> Patogene spore 3. <br><b>Prirejeno po:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Sporentafel III. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 273). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f387487 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f387487\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>BAKTERIJE<\/strong><\/p>\n<p>Bolezni, ki jih povzro\u010dajo bakterije, imenujemo bakterioze. Danes poznamo ve\u010d kot 300 vrst in sort fitopatogenih bakterij. Bakterije parazitirajo na ve\u010d kot tiso\u010d rastlinskih vrstah. Prva odkrita bakterija je Erwinia amylovora, ki povzro\u010da veliko \u0161kodo na sadnem drevju.    <\/p>\n<p>Bakterije se razmno\u017eujejo vegetativno, najpogosteje z delitvijo, redkeje pa z brstenjem. Ve\u010dinoma spadajo med fakultativne parazite. V rastline prodirajo skozi naravne odprtine, listne re\u017ee, lenticele, hidatode ali skozi po\u0161kodbe, ki jih povzro\u010dijo to\u010da, veter, sneg ali biotski dejavniki (\u017eu\u017eelke, gliste, \u010dlovek).   <\/p>\n<p>Optimalni pogoji za razvoj bakterij so pri pH 6,2-6,8 in temperaturu 25-30\u1d52C. Najbolje se razvijajo v pogojih pove\u010dane vla\u017enosti, brez kapljice vode pa oku\u017ebe skoraj ni. Bakterije izgubijo svojo vitalnost pod vplivom neposredne son\u010dne svetlobe.   <\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i prena\u0161alci bakterij so ljudje, \u017eivali in voda.<\/p>\n<p>Najpomembnej\u0161i rodovi fitopatogenih bakterij so Agrobacterium, Erwinia, Pseudomonas, Xanthomonas in Streptomyces.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b6bbb5d e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"b6bbb5d\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-ef773a9 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"ef773a9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"768\" height=\"481\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/20.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2828\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/20.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/20-300x188.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 20:<\/b> Agrobacterium. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Agrobacterium\">Wikipedija. (brez datuma). Agrobacterium.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7280f66 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"7280f66\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"600\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/21-1024x768.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2833\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/21-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/21-300x225.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/21-768x576.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/21.jpg 1138w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 21:<\/b> Erwinia. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wiktionary.org\/wiki\/Erwinia\">Wikipedija<\/a>. (brez datuma). Erwinia.<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d57b777 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"d57b777\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"660\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/22-660x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2837\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/22-660x1024.jpg 660w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/22-193x300.jpg 193w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/22-768x1191.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/22.jpg 800w\" sizes=\"(max-width: 660px) 100vw, 660px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 22:<\/b> Pseudomonas. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Pseudomonas_syringae\">Wikipedija. (brez datuma). Pseudomonas.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-237f770 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"237f770\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"600\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/23-1024x768.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2841\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/23-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/23-300x225.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/23-768x576.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/23.jpg 1138w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 23: <\/b> Xsanthomonas. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/enhttps:\/\/arboriculture.wordpress.com\/2016\/01\/05\/effect-acid-rain-tree-populations\/.wikipedia.org\/wiki\/Xanthomonadales#\/media\/File:Xanthomonas_leaf_spot.png\">Arboriculture blog. (2016). Xanthomonas. <\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f3d16c5 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f3d16c5\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Bakterije se \u0161irijo intracelularno in razgrajujejo osrednje lamele rastlinskih celic. Na povr\u0161ini rastlin se pojavijo v obliki bakterijskega eksudata (kapljic ali sluzi). Simptomi bakterioze:  <\/span><\/p>\n<ul>\n<li>mokra gniloba\/trohnoba &#8211; razvije se na tkivih, bogatih z vodo in hranili (<i>Erwinia<\/i>)<\/li>\n<li>listne pege in nekroze &#8211; to je najpogostej\u0161a vrsta simptomov pri bakteriozi, pege so sprva vodene in prozorne, pozneje postanejo rjave, zaradi raztrganine odmrlega tkiva pa dobijo videz kraste z rjavim robom (<i>Xanthomonas, Pseudomonas<\/i>)<\/li>\n<li>o\u017eig &#8211; napadeni organi ali njihovi deli postanejo rjavi ali \u010drni in se izsu\u0161ijo (<i>Erwinia<\/i>)<\/li>\n<li>propadanje &#8211; venenje posameznih delov ali celotnih rastlin (<i>Erwinia, Pseudomonas<\/i>)<\/li>\n<li>razli\u010dni izrastki in tumorji (raki) &#8211; pod vplivom bakterij pride do hipertrofije in hiperplazije, kar povzro\u010di izrastke, otekline in tumorske izrastline (<i>Agrobacterium<\/i>).<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-08905fc elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"08905fc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>VIRUSI<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Povzro\u010dajo virusne oku\u017ebe &#8211; viroze, veda, ki se ukvarja s preu\u010devanjem virusov, pa se imenuje virologija. Osnovne zna\u010dilnosti virusa: <\/span><\/p>\n<ol>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">obligatni paraziti<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">submikroskopske velikosti &#8211; prehajajo skozi bakterijski filter<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">razmno\u017eujejo se v \u017eivi celici ustreznega gostitelja<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">brez lastnega encimskega sistema ali presnove<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">odporni so na antibiotike<\/span><\/li>\n<\/ol>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a2b7006 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"a2b7006\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Virus vstopi v rastlino prek po\u0161kodb, tj. ran. Rastline so najpogosteje sistemsko oku\u017eene, kar se ka\u017ee kot kloroza.  <\/p>\n<p>Virusi se lahko prena\u0161ajo mehansko s:<\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">prenosom soka obolele rastline na zdravo rastlino, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">s koreninskimi izrastki, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">potaknjenci, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">poganjki, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">vegetativnimi organi, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">\u017eu\u017eelkami, nematodami, glivami, parazitskimi cvetnicami (Cuscuta sp.), <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">semeni, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">prstjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>Za\u0161\u010ditni ukrepi so:<\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">uni\u010denje \u017eari\u0161\u010da oku\u017ebe, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">uni\u010denje prena\u0161alcev virusov (vektorjev), <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">gojenje odpornih sort in hibridov, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">zdravljenje obolelih rastlin &#8211; termoterapija, <\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">prostorska izolacija vseh vrst rastlin, ki jih lahko napadejo iste vrste virusov<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6a3e5e4 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"6a3e5e4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"404\" height=\"481\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/Picture-24.png\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2845\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/Picture-24.png 404w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/Picture-24-252x300.png 252w\" sizes=\"(max-width: 404px) 100vw, 404px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 24:<\/b> Rumena pegavost zaradi virusne oku\u017ebe. <br> <b>Vir: <\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Gelbfleckigkeit durch Virusinfektion. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 120). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-044f64a elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"044f64a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>PATOGENI V TLEH<\/strong><\/p>\n<p>Nekatere gospodarsko pomembne bolezni rastlin povzro\u010dajo patogeni, ki so prisotni v tleh. Mnogi od teh organizmov so razvili specializirane strukture za pre\u017eivetje, kot so otrdeli miceliji (sklerociji) ali debelostenske spore (klamidospore ali oospore). Te specializirane strukture jim pomagajo pre\u017eiveti v te\u017ekih razmerah v tleh. Drugi postanejo saprofiti, ki razkrajajo odmrla rastlinska tkiva. Mnogi od teh tako imenovanih talnih patogenov se v tleh zadr\u017eujejo dolgo \u010dasa, iz ene rastne sezone v drugo, tudi \u010de okoljske razmere ne podpirajo razvoja bolezni. Ko se pojavijo optimalni pogoji (ustrezna vlaga, temperatura in prisotnost gostiteljske rastline), te strukture patogenov v tleh pogosto slu\u017eijo kot vir oku\u017ebe za razvoj bolezni. Najpomembnej\u0161i glivni patogeni v tleh: <i>Fusarium, Macrophomina, Phytophthora, Pythium, Rhizoctonia, Sclerotinia, Sclerotium, Verticillium.<\/i>      <\/p>\n<p>Vrste iz rodu Fusarium povzro\u010dajo trohnenje korenin, venenje in rumenenje \u0161tevilnih mladih rastlin v drevesnici.<\/p>\n<p><i>Macrophomina phaseolina<\/i> ima \u0161irok spekter gostiteljev, ve\u010d kot 500 vrst. Povzro\u010da vrsto simptomov, vklju\u010dno z trohnenjem sadik, korenin in stebel.   <\/p>\n<p>Rod Phytophthora vklju\u010duje ve\u010d gospodarsko pomembnih rastlinskih patogenov, ki na razli\u010dnih rastlinskih vrstah povzro\u010dajo su\u0161ico, raka in trohnobo. <\/p>\n<p>Vrsta <i>Pythium<\/i>, tako kot njeni sorodniki <i>Phytophthora spp.<\/i>, so organizmi, ki ljubijo vodo. Uni\u010duje sadike v drevesnicah. Simptomi so zakrnelost, odmiranje in po\u0161kodbe kro\u0161nje. Pogosto ni drobnih korenin, glavne korenine pa so rjave ali \u010drne.   <\/p>\n<p><i>Rhizoctonia solan<\/i> i je pogost patogen v tleh, ki povzro\u010da trohnenje korenin in stebel razli\u010dnih rastlinskih vrst.<\/p>\n<p>Vrste <i>Sclerotinia<\/i> so povzro\u010ditelji trohnobe stebla in mehke trohnobe \u0161tevilnih okrasnih vrst rastlin.<\/p>\n<p>Vrste <i>Sclerotium<\/i> povzro\u010dajo raka stebla, trohnobo korenin in kro\u0161nje na razli\u010dnih rastlinah, vklju\u010dno z zelenjavo, stro\u010dnicami in \u017eiti. Bolezni, ki jih povzro\u010dajo te glive, pogosto imenujemo su\u0161ice. <\/p>\n<p><i>Verticillium dahliae<\/i>, povzro\u010ditelj <i>verticilijske uvelosti<\/i>, je pravi talni patogen, ki lahko kot mikrosklerocij v tleh pre\u017eivi do 15 let. Druga vrsta <i>Verticillium<\/i>, <i>V. albo-atrum<\/i>, prav tako povzro\u010da venenje, vendar se od <i>V. dahliae<\/i> razlikuje po tem, da ne proizvaja sklerocijev. Vrste Verticillium napadajo ve\u010d kot 200 rastlinskih vrst, vklju\u010dno z vrtninami, cvetjem, jagodami, sadnim drevjem in gozdnim drevjem.  <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-cf71343 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"cf71343\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"444\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/25-1024x568.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2852\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/25-1024x568.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/25-300x166.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/25-768x426.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/25.jpg 1069w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 25:<\/b> Sclerotinia sclerotiorum, Forsythia. <br><b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Sclerotinia sclerotiorum. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 91). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-33f20c0 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"33f20c0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.4. Eksoti\u010dni Patogeni<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5f107ce elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"5f107ce\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Eksoti\u010dni patogeni so povzro\u010ditelji bolezni in \u0161kodljivci iz drugih podnebnih obmo\u010dij. Karantenski \u0161kodljivi organizmi, ki se pojavijo v EU: <i>Fusarium circinatum, Ceratocystis platani, Bursaphelenchus xylophilus, Trioza erytreae, Popillia japonica, Aromia bungii, Anoplophora chinensis.<\/i><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><i>Fusarium<\/i> je glivi\u010dni rastlinski patogen, ki povzro\u010da raka na lubju. <i>Fusarium<\/i> oku\u017ei veje bora in tako povzro\u010di raka na lubju. Najpogostej\u0161i gostitelji patogena so <i>Pinus eliotti<\/i>, <i>Pinus tadea<\/i>, <i>Pinus radiata<\/i> and <i>Pinus patula<\/i>. <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-88f7c0f elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"88f7c0f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"600\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/26-1024x768.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2856\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/26-1024x768.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/26-300x225.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/26-768x576.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/26.jpg 1280w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 26:<\/b> Fusarium circinatum. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Fusarium_circinatum#\/media\/File:Pine_pitch_canker.jpg\">Wikipedija. (brez datuma). Fusarium circinatum.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4da5423 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"4da5423\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li>Gliva <i>Ceratocystis platani<\/i> povzro\u010da bolezen obarvani rak na <i>platanah<\/i>, predvsem v Severni Ameriki in ju\u017eni Evropi.<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-262022b elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"262022b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"248\" height=\"265\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/27.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2870\" alt=\"\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 27:<\/b> Ceratocystis platani. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Ceratocystis_platani#\/media\/File:Ecorce_platane_chancr%C3%A9.jpg\">Wikipedija. (brez datuma). Ceratocystis platani.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-da2e773 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"da2e773\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Borova ogor\u010dica <i>Bursaphelenchus xylophilus<\/i> je vrsta gliste, ki oku\u017ei drevesa iz rodu <i>Pinus<\/i>.<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5decd43 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"5decd43\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"500\" height=\"284\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/28.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2875\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/28.jpg 500w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/28-300x170.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 500px) 100vw, 500px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 28:<\/b> Bursaphelenchus xylophilus. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/stetnici.sumins.hr\/SumskiStetnici\/borova_nematoda_%28bursaphelenchus_xylophilus%29\">\u0160tetnici HR. (2017). Borova nematoda.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e1433ce elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e1433ce\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li>Hro\u0161\u010d <i>Triosa erytreae<\/i> iz dru\u017eine Triozidae, ki sesa sok. Je pomemben \u0161kodljivec afri\u0161kih citrusov, saj je eden od dveh znanih prena\u0161alcev resne bolezni citrusov (citrus greening disease).  <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c3b209f elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"c3b209f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"303\" height=\"266\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/29.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2879\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/29.jpg 303w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/29-300x263.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 303px) 100vw, 303px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 29:<\/b> Trioza erytreae. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Trioza_erytreae#\/media\/File:Trioza_erytreae_eggs_leaf.jpg\">Wikipedija. (brez datuma). Trioza erytreae.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e95bbd6 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e95bbd6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\">Japonski hro\u0161\u010d <i>Popilia japonica<\/i> &#8211; je znan \u0161kodljivec pribli\u017eno 300 rastlinskih vrst, med drugim vrtnic, vinske trte, hmelja, konoplje, mirte, breze, lipe in drugih. Odrasli japonski hro\u0161\u010di objedajo liste (listno tkivo izjedajo med listnimi \u017eilami, zato imajo listi \u010dipkast izgled) in se hranijo s plodovi rastline. Li\u010dinke \u017eivijo v zemlji in se hranijo s koreninami travne ru\u0161e.  <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-bb4f2e4 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"bb4f2e4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"302\" height=\"268\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/30.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2883\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/30.jpg 302w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/30-300x266.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 302px) 100vw, 302px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 30:<\/b> Popillia japonica. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Japanese_beetle#\/media\/File:Popillia_japonica.jpg\"> Marlin, Bruce. (2008). Japanese Beetle \u2013 Popillia japonica. <\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-37a74a9 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"37a74a9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li>Rde\u010devratni kozli\u010dek <i>Aromia bungii<\/i> &#8211; li\u010dinke vrtajo luknje v les in debelej\u0161e veje, zaradi \u010desar drevo oslabi in izgubi plodove. Gostitelji so <i>Prunus<\/i> sp. (zlasti breskev in marelica), <i>Prunus domestica, Prunus avium, Azadirachta indica (Meliaceae), Bambusa textilis (Poaceae), Diospyros virginiana (Ebenaceae), Olea europea, Populus alba (Salicaceae), Pterocarya stenoptera (Juglandaceae), Punica granatum (<\/i>granatno jabolko &#8211; <i>Lythraceae), Schima superba (Theaceae)<\/i>  <\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-8fce731 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"8fce731\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"381\" height=\"332\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/31.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2887\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/31.jpg 381w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/31-300x261.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 381px) 100vw, 381px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 31: <\/b> Aromia bungii. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/stetnici.sumins.hr\/SumskiStetnici\/aromia_bungii\">\u0160tetnici HR. (2017). Aromia bungii.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e0ecf60 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e0ecf60\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li>Kitajski kozli\u010dek <i>Anoplophora chinensis<\/i> spada v skupino polifagnih \u0161kodljivih organizmov in se po doslej znanih podatkih pojavlja na vrstah iz naslednjih rodov: <i>Acer, Aesculus, Alnus, Betula, Carpinus, Corylus, Cotoneaster, Crataegus, Fagus, Ficus, Fraxinus, Malus, Morus, Platanus , Populus, Prunus, Pyrus, Quercus, Rosa, Salix in Ulmus.<\/i><\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6d5dc43 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"6d5dc43\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"340\" height=\"275\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/32.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2891\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/32.jpg 340w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/32-300x243.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 340px) 100vw, 340px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 32: <\/b> Anoplophora chinensis. <br><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/entomologytoday.org\/2023\/05\/23\/international-cooperation-invasive-insects-china-grey-literature-north-america-trees\/asian-longhorned-beetle-3\">Taiwan Waterbird Research Group, Changhua Coastal Conservation Action Alliance (2009). Anoplophora malasiaca.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f8a0669 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f8a0669\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Karantenski \u0161kodljivi organizmi ki se ne pojavljajo v EU, vendar se lahko pojavijo: rod <i>Acleris, Agrilus anxius, Agrilus planipennis, Aleurocanthus woglumi, Anoplophora glabripennis, Anthonomus quadrigibbus, Aschistonyx eppoi, Bemisia tabaci, Dendrolimus sibiricus, itd. <\/i> <\/p>\n<p><strong>Vir:<\/strong> Priru\u010dnik za specijalizirane subjekte (no date). <a href=\"https:\/\/www.hapih.hr\/wp-content\/uploads\/2021\/05\/Karantenski-stetni-organizmi-Europske-unije.pdf\"><i>Karantenski \u0161tetni organizmi Europske Unije. Centar za za\u0161titu bilja. <\/i><\/a> (Zajeto 18.1.2024)<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b353eb6 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"b353eb6\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">1.5. Patolo\u0161ka Analiza<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b175552 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b175552\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Patogeni se lahko prena\u0161ajo in \u0161irijo na naslednje na\u010dine &#8211; oku\u017eeni rastlinski material, veter, voda, prst \u017eivali, ljudje.<\/p>\n<p>Patogeneza je izvor in potek bolezni.<\/p>\n<p><strong>Oku\u017eba<\/strong> je prodor parazita v gostitelja. \u010cas oku\u017ebe je pri posameznih boleznih razli\u010dno dolg. <\/p>\n<p><strong>Inkubacija<\/strong> &#8211; \u010das od oku\u017ebe do pojava prvih simptomov je razli\u010den in odvisen od \u0161tevilnih dejavnikov, obi\u010dajno traja od 7 do 14 dni, pri nekaterih virusih pa od 1 do 2 dni.<\/p>\n<p><strong>Fruktifikacija<\/strong> &#8211; \u010dasovno obdobje od vzpostavitve stika med parazitom in gostiteljskimi celicami (oku\u017eba) do pojava razmno\u017eevalnih organov tega parazita. V povpre\u010dju traja 1 do 2 dni dlje kot inkubacija. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-08cba63 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"08cba63\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"573\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-1024x733.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2895\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-1024x733.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-300x215.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-768x550.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-1536x1099.jpg 1536w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-33-SL-2048x1465.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 33:<\/b> \u017divljenjski cikel gramnegativne bakterije Xanthomonas campestris. <br><b>Vir: <\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Plant_pathology#\/media\/File:Black_rot_lifecycle.tif\">Wikipedija. (2010). Life cycle of the black rot pathogen.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-52f9df0 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"52f9df0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>INFEKCIJSKI POTENCIAL <\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Pri nekaterih glivah lahko pride do oku\u017ebe, \u010de je prisotna le ena spora (\u010de je gostitelj dovzeten). Pri drugih glivah in bakterijah do oku\u017ebe ne more priti z eno samo poro ali bakterijo, temve\u010d z ve\u010d kot eno. Pri tolerantnih kultivarjih je za oku\u017ebo potrebno bistveno ve\u010dje \u0161tevilo parazitov. Gostota spor in parazitov na gostiteljski rastlini je mo\u010d oku\u017ebe, ki je lahko minimalna, optimalna in maksimalna. Najmanj\u0161a gostota spor, ki povzro\u010dajo bolezen, potrebna za pojav bolezni, se imenuje \u0161tevil\u010dni prag oku\u017ebe. Da pride do oku\u017ebe, mora med gostiteljem in parazitom obstajati ustrezna privla\u010dnost ali afiniteta. Spora povzro\u010ditelja ne more pasti na katero koli rastlino in povzro\u010diti pojava bolezni. Agresivnost je sposobnost parazita, da oku\u017ei rastlino, se prehranjuje in razmno\u017euje v rastlinski celici oziroma tkivu. Patogenost je sposobnost parazita, da povzro\u010di bolezen pri gostitelju.        <\/span><\/p>\n<p><strong>NA\u010cELA ODPORNOSTI RASTLIN<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u017diva bitja imajo naravno odpornost proti nekaterim boleznim, ki je genetsko pogojena. Pridobljena odpornost se pojavi po ozdravitvi in ni dedna. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Odpornost je lahko:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><b>Pasivna<\/b> <span style=\"font-weight: 400;\">&#8211; vklju\u010duje morfolo\u0161ke, histolo\u0161ke, kemi\u010dne in druge lastnosti in pogoje gostitelja, ki zmanj\u0161ujejo verjetnost oku\u017ebe in \u0161irjenja parazita.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><b>Aktivna<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> sposobnost organizma, da po oku\u017ebi zaustavi ali odstrani parazita z vrsto citoplazemskih obrambnih reakcij. Aktivira se, \u010de dejavniki pasivne odpornosti ne izpolnijo svoje naloge. Obrambne reakcije aktivne odpornosti so lahko:  <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\"><span style=\"font-weight: 400;\">antiparazitske &#8211; usmerjene proti parazitu, njihov cilj je oslabiti ali uni\u010diti parazita<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\"><span style=\"font-weight: 400;\">antitoksi\u010dne &#8211; njihov cilj je vezava ali razgradnja toksina, ki ga proizvaja parazit<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"2\"><span style=\"font-weight: 400;\">inducirana tolerantnost &#8211; reakcija rastlin je usmerjena proti lastni ob\u010dutljivosti in ne proti zajedavcem<\/span><\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4ce5912 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"4ce5912\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Zaklju\u010dek<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-eeec8f4 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"eeec8f4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>V tem iz\u010drpnem pregledu rastlinske patologije smo predstavili ve\u010dplastni svet rastlinskega stresa, motenj ter razli\u010dnih biotskih in abiotskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in vitalnost rastlin. Stres, ki izhaja iz posameznih ali kombiniranih dejavnikov, lahko mo\u010dno vpliva na rast in razvoj rastlin, zato je nujno razumeti in ubla\u017eiti te vplive. Podro\u010dje rastlinske patologije ima klju\u010dno vlogo pri razumevanju in varovanju zdravja rastlin v razli\u010dnih vrtnarskih sistemih. Ne gre le za prepoznavanje bolezni, temve\u010d tudi za razumevanje razli\u010dnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje rastlin, tako notranjih kot zunanjih.   <\/p>\n<p>Abiotske motnje, vklju\u010dno z ekstremnimi temperaturami, stopnjo vlage, svetlobnimi pogoji in dejavniki tal, so poudarjene kot glavni krivci za te\u017eave z zdravjem rastlin. Te motnje lahko povzro\u010dijo simptome, kot so venenje, gnitje\/trohnenje, razbarvanje in \u0161tevilni drugi izzivi, kar na koncu zmanj\u0161a vitalnost rastlin in jih naredi dovzetne za biotske dejavnike. Po drugi strani pa biotske motnje ve\u010dinoma povzro\u010dajo \u017eivi organizmi, kot so glive, bakterije in virusi. Ti patogeni se lahko ka\u017eejo na razli\u010dne na\u010dine, vklju\u010dno z mokro gnilobo\/trohnobo, pegavostjo, o\u017eigi in venenjem, odvisno od vrste povzro\u010ditelja. Razumevanje zna\u010dilnosti in obna\u0161anja teh patogenov je klju\u010dnega pomena za obvladovanje bolezni.     <\/p>\n<p>Razumevanje biotske raznovrstnosti je v tem kontekstu klju\u010dnega pomena, saj spodbuja odpornost rastlinskih populacij in ekosistemov. Biotska raznovrstnost zagotavlja gensko raznolikost, ki pomaga pri razvoju odpornih rastlinskih sort. Poleg tega zapletena mre\u017ea interakcij med vrstami, tako znotraj vrst kot med njimi, poudarja medsebojno povezanost vseh \u017eivih organizmov. Na koncu je predstavljen koncept odpornosti rastlin, ki poudarja pomen razumevanja pasivnih in aktivnih mehanizmov odpornosti pri rastlinah. Ti mehanizmi imajo klju\u010dno vlogo pri zmanj\u0161evanju vpliva patogenov in bolezni ter so lahko klju\u010dni za strategije obvladovanja bolezni.     <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-146df1d e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"146df1d\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;,&quot;shape_divider_bottom&quot;:&quot;mountains&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-shape elementor-shape-bottom\" data-negative=\"false\">\n\t\t\t<svg xmlns=\"http:\/\/www.w3.org\/2000\/svg\" viewBox=\"0 0 1000 100\" preserveAspectRatio=\"none\">\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.33\" d=\"M473,67.3c-203.9,88.3-263.1-34-320.3,0C66,119.1,0,59.7,0,59.7V0h1000v59.7 c0,0-62.1,26.1-94.9,29.3c-32.8,3.3-62.8-12.3-75.8-22.1C806,49.6,745.3,8.7,694.9,4.7S492.4,59,473,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" opacity=\"0.66\" d=\"M734,67.3c-45.5,0-77.2-23.2-129.1-39.1c-28.6-8.7-150.3-10.1-254,39.1 s-91.7-34.4-149.2,0C115.7,118.3,0,39.8,0,39.8V0h1000v36.5c0,0-28.2-18.5-92.1-18.5C810.2,18.1,775.7,67.3,734,67.3z\"\/>\n\t<path class=\"elementor-shape-fill\" d=\"M766.1,28.9c-200-57.5-266,65.5-395.1,19.5C242,1.8,242,5.4,184.8,20.6C128,35.8,132.3,44.9,89.9,52.5C28.6,63.7,0,0,0,0 h1000c0,0-9.9,40.9-83.6,48.1S829.6,47,766.1,28.9z\"\/>\n<\/svg>\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1b141df e-con-full e-flex e-con e-child\" data-id=\"1b141df\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-2e1fd64 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"2e1fd64\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2. Ocenjevanje dreves<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4665ade elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"4665ade\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.1. Pregled dreves<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1c7b105 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1c7b105\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Z rednim pregledovanjem dreves lahko prepoznate zgodnje znake bolezni ali oku\u017ebe. Pregledi dreves pomagajo ohranjati estetsko privla\u010dnost krajine, saj prepoznajo in odpravijo te\u017eave, ki lahko vplivajo na vizualno privla\u010dnost dreves. Na splo\u0161no so redni pregledi dreves klju\u010dnega pomena za zagotavljanje dobrega po\u010dutja in dolgo\u017eivosti dreves ter ohranjanje lepote naravnega okolja.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Metode, ki se uporabljajo za ocenjevanje dreves so: <\/span><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">podrobna vizualna OCENA drevesa in okolice drevesa<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">ocena vitalnosti <\/span><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">vzor\u010denje in analiza obolelih delov, ki jih je napadel \u0161kodljivec ali stres<\/span><\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-414d891 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"414d891\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.2. Analiza<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f346a95 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f346a95\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>S skrbnim pregledom listov, lubja, vej in splo\u0161nega zdravstvenega stanja drevesa lahko ugotovimo morebitne nepravilnosti v rasti, spremembo barve ali prisotnost \u0161kodljivcev. To zgodnje odkrivanje omogo\u010da hitro ukrepanje, na primer uporabo ustreznih zdravil ali odstranitev obolelega drevesa, da se prepre\u010di \u0161irjenje bolezni ali oku\u017ebe na druga drevesa na obmo\u010dju. Prepoznavanje znakov bolezni ali oku\u017ebe med rednimi pregledi dreves pomaga ohranjati splo\u0161no zdravje in vitalnost drevesne populacije ter zagotavlja njihovo dolgo\u017eivost.   <\/p>\n<p>VTA ali vizualno ocenjevanje dreves v arboristiki je sistemati\u010dna metoda za ocenjevanje zdravja in strukturne celovitosti dreves. VTA je pomemben del nege dreves in ocenjevanja tveganja ter se pogosto uporablja v programih mestnega gozdarstva in upravljanja dreves. <\/p>\n<p>Koraki za izvedbo VTA:<\/p>\n<p><strong>Priprava:<\/strong> Preden za\u010dnete, se prepri\u010dajte, da imate potrebna orodja in opremo, kot so daljnogled, tablica, kontrolni seznam ali obrazec za dokumentacijo ter osebna za\u0161\u010ditna oprema (\u010de je potrebna).<\/p>\n<p><strong>Identifikacija:<\/strong> Dolo\u010dite drevesno vrsto, ki jo ocenjujete, saj imajo lahko razli\u010dne vrste razli\u010dne zna\u010dilnosti in zahteve.<\/p>\n<p><strong>Splo\u0161ni pregled:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kro\u0161nja: Najprej si ogledamo kro\u0161njo drevesa. Poi\u0161\u010demo znake odmrlih ali propadajo\u010dih vej, manjkajo\u010de listje in nenormalne vzorce rasti. <\/li>\n<li>Deblo: Preverimo, ali so na deblu rane, razpoke, trohnoba ali znaki oku\u017ebe s \u0161kodljivci. Pozorni smo na morebitne otekline ali nepravilnosti. <\/li>\n<li>Korenine: \u010ce je mogo\u010de, v obmo\u010dju korenin preverimo, ali obstajajo te\u017eave, kot so po\u0161kodovane korenine, zbita tla ali drugi stresni dejavniki, ki lahko vplivajo na zdravje drevesa.<\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3e47948 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"3e47948\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Ocena strukturnega stanja:<\/strong> ocenite morfolo\u0161ko stanje drevesa na podlagi vidnih biomehanskih te\u017eav zaznanih na koreninah, deblu in vejah. <\/p>\n<p><strong>Ocena zdravja in vitalnosti:<\/strong> ocenite vpliv na fiziologijo drevesa za zaznane znake, kot so gniloba\/trohnoba, obarvanost listov, rast gliv, znaki napadov \u017eu\u017eelk ali prisotnostjo \u0161kodljivcev. <\/p>\n<p><strong>Ocena okoljskih dejavnikov:<\/strong> Upo\u0161tevajte okolico drevesa, vklju\u010dno z dejavniki, kot so razpolo\u017eljiva svetloba, kakovost zraka, kakovost tal, raven vlage in prisotnost bli\u017enjih objektov ali morebitnih virov stresa. Upo\u0161tevajte izpostavljenost drevesa podnebnim razmeram, vklju\u010dno s temperaturo, padavinami in vetrom, ki lahko vplivajo na njegovo zdravje.<\/p>\n<p><strong>Ocena varnosti in tveganja:<\/strong> Ocenimo morebitne nevarnosti na drevesu, kot so odmrle veje, ki lahko padejo, nagnjena debla ali korenine, ki lahko povzro\u010dijo nevarnost spotikanja. Dolo\u010dimo stopnjo tveganja za posamezne zaznane nevarnosti in verjetnost po\u0161kodbe, pri \u010demer upo\u0161tevamo lokacijo in okoli\u0161ke strukture. <\/p>\n<p><strong>Dokumentacija:<\/strong> V kontrolni seznam ali obrazec zabele\u017eimo svoja opa\u017eanja, stanje drevesa, njegovo ocenjeno zdravje in morebitne ugotovljene te\u017eave. Posnamemo fotografije ali nari\u0161emo diagrame, za vizualni zapis stanja drevesa. <\/p>\n<p>Ocenjevanje dreves temelji na strokovnem znanju usposobljenih strokovnjakov za vizualni pregled in oceno dreves. To je bistveno orodje za upravljanje populacij dreves v urbanih obmo\u010djih, parkih in drugih okoljih, saj pomaga zagotoviti varnost in dolgo\u017eivost dreves ter hkrati ohraniti ravnovesje s \u010dlove\u0161ko infrastrukturo in varnostjo.  <\/p>\n<p>Vizualno ocenjevanje dreves je neinvazivna metoda, ki temelji na strokovnem znanju usposobljenih strokovnjakov za vizualni pregled in oceno dreves. To je bistveno orodje za upravljanje populacij dreves v urbanih obmo\u010djih, parkih in drugih okoljih, saj pomaga zagotoviti varnost in dolgo\u017eivost dreves ter hkrati ohraniti ravnovesje s \u010dlove\u0161ko infrastrukturo in varnostjo. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3ceff61 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"3ceff61\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.2.1. Analiza tal<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9a86eac elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"9a86eac\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Analiza tal je eden najbolj\u0161ih na\u010dinov za zagotavljanje zdravja dreves. Testiranje tal na obmo\u010dju, kjer so posajena drevesa, lahko pomaga ugotoviti morebitne nevarnosti za njihovo zdravje. S testiranjem vzorcev tal iz okolice drevesa je mogo\u010de ugotoviti bolezni in \u0161kodljivce, ki so morda prisotni v koreninskem sistemu. Podobno lahko testiranje tal poka\u017ee na onesna\u017eenost tal, na primer iztekanje kemikalij ali prekomerno koli\u010dino gnojil. Oboje lahko \u0161koduje zdravju dreves, zato lahko testiranje tal pomaga lastnikom hi\u0161 hitro ukrepati, ko se pojavijo znaki teh te\u017eav. Analizo tal lahko opravite pred sajenjem, da preverite dve stvari &#8211; pH tal in hranila v tleh. \u010ce je pH tal prenizek ali previsok, rastline ne morejo sprejeti nekaterih hranil, ki jih dobijo v tleh. Najbolj\u0161i \u010das za testiranje tal je nekaj tednov pred na\u010drtovanim sajenjem. Testiranje opravite na primer zgodaj jeseni, da boste ugotovili stanje tal pred pozno jesenskim ali zgodnje spomladanskim sajenjem. Osnovna makrohranila, ki se testirajo, so kalcij, magnezij, du\u0161ik, fosfor, kalij in \u017eveplo.         <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e963194 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"e963194\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"531\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-1024x680.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2899\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-1024x680.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-300x199.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-768x510.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-1536x1020.jpg 1536w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/ArborTech-M3-34-SL-2048x1360.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 34:<\/b> Kako vzeti vzorec tal. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/blue-fifty.com\/wp-content\/uploads\/2018\/11\/infographic-soil.png\">Blue-fifty. (2018). How to take a soil sample.<\/a><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1ec6ac8 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"1ec6ac8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.2.2. Biolo\u0161ka analiza<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-667316a elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"667316a\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Biolo\u0161ka analiza dreves, pogosto imenovana drevesna biologija ali arboristika, je \u0161tudijsko podro\u010dje, ki se osredoto\u010da na razumevanje razli\u010dnih biolo\u0161kih vidikov in procesov, povezanih z drevesi. Ta disciplina vklju\u010duje \u0161tudij anatomije, fiziologije, genetike in ekologije dreves. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj klju\u010dnih elementov biolo\u0161ke analize dreves:  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Anatomija dreves: Ta vidik biologije dreves vklju\u010duje preu\u010devanje notranje in zunanje zgradbe dreves. Vklju\u010duje razumevanje razli\u010dnih delov drevesa, kot so korenine, stebla, listi in veje, ter njihovo delovanje. Arboristi in raziskovalci preu\u010dujejo drevesne obro\u010de, lubje, les in druge strukture, da bi spoznali rast in zgodovino drevesa.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Fiziologija dreves: Fiziologija dreves obravnava delovanje dreves, vklju\u010dno s procesi, kot so fotosinteza, transpiracija in sprejemanje hranil. Raziskuje, kako drevesa absorbirajo in prena\u0161ajo vodo in hranila, izmenjujejo pline z okoljem ter se odzivajo na okoljske dejavnike, kot so svetloba, temperatura in vlaga. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Genetika: Genetska analiza dreves vklju\u010duje preu\u010devanje dednih dejavnikov, ki vplivajo na lastnosti dreves, vzorce rasti in odpornost na bolezni. To je \u0161e posebej pomembno pri programih \u017elahtnjenja za razvoj drevesnih sort z \u017eelenimi lastnostmi. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ekologija: Razumevanje ekolo\u0161ke vloge dreves v ekosistemih je klju\u010dni del biologije dreves. Preu\u010duje, kako drevesa sodelujejo z drugimi organizmi, kak\u0161na je njihova vloga v kro\u017eenju hranil, kak\u0161en je njihov vpliv na mikroklimo in kak\u0161en je njihov vpliv na biotsko raznovrstnost. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Obvladovanje bolezni in \u0161kodljivcev: Biolo\u0161ka analiza vklju\u010duje tudi preu\u010devanje bolezni in \u0161kodljivcev dreves. To vklju\u010duje prepoznavanje patogenov in \u0161kodljivcev, ki vplivajo na drevesa, razumevanje njihovih \u017eivljenjskih ciklov ter razvijanje strategij za obvladovanje in zmanj\u0161evanje teh gro\u017eenj. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Struktura korenin in interakcija s tlemi: Korenine dreves imajo klju\u010dno vlogo pri utrjevanju drevesa, sprejemanju vode in hranil ter interakciji z okoli\u0161ko zemljo. Biologija dreves vklju\u010duje preu\u010devanje koreninskih sistemov in njihovo interakcijo z okoljem tal. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vpliv na okolje in podnebne spremembe: Ker so drevesa klju\u010dne sestavine ekosistemov in vplivajo na lokalno podnebje, biolo\u0161ka analiza preu\u010duje tudi \u0161ir\u0161i vpliv dreves na okolje. Raziskovalci prou\u010dujejo, kako lahko drevesa bla\u017eijo podnebne spremembe s sekvestracijo ogljikovega dioksida in njihovo ob\u010dutljivost na spreminjajo\u010de se podnebne razmere. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Biolo\u0161ka analiza dreves je bistvenega pomena za pravilno nego, ohranjanje in upravljanje dreves. Arboristom, ekologom in raziskovalcem pomaga pri sprejemanju premi\u0161ljenih odlo\u010ditev o sajenju, vzdr\u017eevanju in varstvu dreves, zlasti v okviru ohranjanja zelenih povr\u0161in, mestnega gozdarstva in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Biolo\u0161ka analiza drevesa vklju\u010duje sistemati\u010den pregled razli\u010dnih biolo\u0161kih vidikov in zna\u010dilnosti drevesa:<\/span><\/p>\n<ol>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Izberite drevo za analizo: Izberite drevo, ki ga \u017eelite analizirati. Upo\u0161tevajte vrsto, starost in lokacijo drevesa, saj lahko ti dejavniki vplivajo na analizo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Zberite ustrezne informacije: Zberite informacije o drevesu, kot so njegova vrsta, starost, zgodovina in morebitne znane te\u017eave ali pomisleki.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Vizualni pregled: Izvedite temeljit vizualni pregled drevesa, da ocenite njegovo splo\u0161no zdravje in stanje. Poi\u0161\u010dite znake te\u017eav, kot so odmrle ali po\u0161kodovane veje, obarvani ali oboleli listi in nenavadni vzorci rasti. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Analiza anatomije dreves: Preu\u010dite anatomijo drevesa, vklju\u010dno s koreninami, deblom, vejami, listi in morebitnimi cvetovi ali plodovi. Preverite morebitne vidne nepravilnosti ali strukturne te\u017eave. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Meritve: Izmerite razli\u010dne zna\u010dilnosti drevesa, vklju\u010dno z vi\u0161ino drevesa, premerom debla (premer v prsni vi\u0161ini ali DBH) in \u0161irino kro\u0161nje. Te meritve lahko zagotovijo dragocene podatke za analizo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Pregled lubja in lesa: Preglejte lubje in les drevesa. Poi\u0161\u010dite znake po\u0161kodb, kot so razpoke, raze ali razbarvanje. Opazujte morebitno prisotnost gliv, li\u0161ajev ali \u017eu\u017eelk na lubju.  <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Analiza listov in iglic: Preglejte liste ali iglice glede barve, velikosti, oblike in morebitnih znakov bolezni ali po\u0161kodb zaradi \u0161kodljivcev. Po potrebi vzemite vzorce za nadaljnjo laboratorijsko analizo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Pregled korenin: \u010ce je mogo\u010de, preglejte koreninski sistem drevesa. Preverite, ali so korenine zdrave, ali so vidne sledi gnitja korenin ali te\u017eave, kot je na primer obrezovanje korenin, ki lahko omejuje drevo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Presoja vplivov na okolje: Upo\u0161tevajte okolico drevesa, vklju\u010dno z dejavniki, kot so razpolo\u017eljiva svetloba, kakovost zraka in prisotnost bli\u017enjih objektov ali morebitnih virov stresa.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Ocenjevanje bolezni in \u0161kodljivcev: Preglejte drevo in ugotovite znake bolezni, kot so raki, venenje ali nenavadne rastline. Poi\u0161\u010dite najpogostej\u0161e drevesne \u0161kodljivce in \u0161kodo, ki jo lahko povzro\u010dijo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Preverjanje invazivnih vrst: Ugotovite, ali drevesu grozi nevarnost oku\u017ebe z invazivnimi \u0161kodljivci ali patogeni, ki morda niso avtohtoni na tem obmo\u010dju.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Genetska ocena: \u010ce izvajate genetsko analizo, zberite vzorce za genetsko testiranje ali analizo, da bi razumeli genetsko sestavo in dedi\u0161\u010dino drevesa.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Podnebne in vremenske razmere: Upo\u0161tevajte izpostavljenost drevesa podnebnim razmeram, vklju\u010dno s temperaturo, padavinami in vetrom, ki lahko vplivajo na njegovo zdravje.<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Zapisovanje podatkov: Vse ugotovitve in meritve dokumentirajte s fotografijami, zapiski in skicami. Podatke uredite za poznej\u0161o uporabo. <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Na\u010drt ohranjanja in nege: Na podlagi rezultatov analize pripravite na\u010drt za ohranjanje in nego dreves. Ta lahko vklju\u010duje obrezovanje, gnojenje, obvladovanje bolezni ali \u0161kodljivcev ali druge posebne ukrepe za izbolj\u0161anje zdravja in dolgo\u017eivosti drevesa. Izvedba biolo\u0161ke analize drevesa zahteva skrbno opazovanje in razumevanje biologije dreves, da se zagotovi natan\u010dna in temeljita analiza, zlasti pri starej\u0161ih ali pomembnih drevesih.  <\/span><\/li>\n<\/ol>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5f5baaf elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"5f5baaf\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.2.3. Patolo\u0161ka analiza<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b74662f elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b74662f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ko se bolezen pojavi, je treba rastlinski material vzor\u010diti in upo\u0161tevati naslednja navodila:<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vzemite vzorec, ki je reprezentativen za problem. \u010ce so rastline majhne, jih vzemite nekaj, ne vzemite mrtvih rastlin, temve\u010d tiste, ki so v procesu odmiranja. Vzorcu NE dodajajte vlage. Vzorci morajo biti sve\u017ei. Poskrbite, da boste vklju\u010dili \u010dim ve\u010d prepoznavnih stadijev bolezni, \u010de so vidni. Vzorca NE izpostavljajte vro\u010dini ali zmrzovanju in ga ne zme\u010dkajte. \u010ce je treba analizirati celotno rastlino, jo izkopljemo iz zemlje, da ohranimo korenino. Koreninsko grudo pokrijte z vre\u010dko ali plastiko, da ohranite stik tal s koreninami in prepre\u010dite njihovo izsu\u0161itev. Pred uporabo pesticida vzemite vzorec. Pesticidi po uporabi lahko ote\u017eijo natan\u010dno diagnozo. Vzemite nekaj vzorcev. Rastlinsko tkivo, ki je po\u0161kodovano zaradi \u017eu\u017eelk, je treba dati v plasti\u010dno vre\u010dko. Pri velikih drevesih, ki umirajo, je treba za analizo izbrati dolo\u010dene dele. Fotografije celotnega drevesa ali grma so lahko zelo koristne.                <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">VZORCI LISTOV Z: izbiro listov, ki so delno zeleni in delno simptomati\u010dni, lahko laboratorij preveri prisotnost gliv, bakterij in virusov, ki povzro\u010dajo simptome na listih. Vzorce listov je mogo\u010de testirati le na viruse, bakterije, glive in po\u0161kodbe zaradi \u017eu\u017eelk. Simptomi lahko ka\u017eejo, kaj se dogaja v korenini ali ni\u017eje v steblu. Morda bo za ugotovitev te\u017eave potrebna celotna rastlina.   <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">VZORCI STEBLA IN VEJ: Preverite, ali so stebla in veje ranjene (temna, razpokana ali vdrta mesta). Vzor\u010denje vej, ki niso dalj\u0161e od 60 cm. Pri velikih drevesih strgajte simptome z debla ali vzemite kos lubja, \u010de je to mogo\u010de. \u010ce so na veji ali v njej prisotni simptomi (trosnjaki, rakave po\u0161kodbe, progavost\/razbarvanje listov), ni treba vzeti drugih delov, \u010de se to \u0161teje za primarno te\u017eavo. Patogen bo najbolj aktiven v razmejitvenem obmo\u010dju, kjer se mrtvo tkivo stika z \u017eivim tkivom. Vse skupaj dajte v papirnato vre\u010dko.    <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">VZORCI KORENIN IN TAL: Rastline pogosto odmrejo zaradi te\u017eav s koreninami. Zberite drobne korenine v bli\u017eini kaplji\u010dne linije drevesa. Zberite zemljo iz zgornjih 20 cm, jo polo\u017eite v plasti\u010dno vre\u010dko in korenine zakopljite v zbrano zemljo.Vzorci stebla in vej: Vzorce vej lahko ocenimo glede po\u0161kodb zaradi \u017eu\u017eelk, gliv in bakterij le, \u010de je prisotno simptomatsko tkivo. \u010ce so na veji ali v njej prisotni simptomi (glivna telesa, rakave po\u0161kodbe, \u017eilne proge\/razbarvanje), ni treba vzeti drugih delov, \u010de se to \u0161teje za primarno te\u017eavo.   <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">METODE ANALIZE VZORCEV<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Mikroskopski pregled &#8211; patolog lahko s pregledom simptomatskega tkiva z aktivno rastjo ugotovi, ali gre za bakterijski ali glivi\u010dni problem. Glivi\u010dne patogene, ki proizvajajo spore v simptomatskem tkivu ali na njem, je mogo\u010de prepoznati z mikroskopom. Mikroskopski pregled lahko poka\u017ee morfolo\u0161ke podrobnosti, ki pomagajo dolo\u010diti patogeni organizem.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Inkubacija v vla\u017eni komori &#8211; \u010de simptomati\u010dno rastlinsko tkivo za kratek \u010das polo\u017eite v vla\u017eno komoro, to spodbudi rast morebitnih prisotnih glivi\u010dnih patogenov. Vzorec se nato pregleda pod mikroskopom. Razli\u010dne glive rastejo razli\u010dno hitro, zato so rezultati vidni v 2-3 dneh, lahko pa traja tudi ve\u010d tednov, preden se patogen pojavi in ga je mogo\u010de identificirati.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Gojenje omogo\u010da izolacijo in lo\u010devanje organizmov, ki se nahajajo v rastlinah. Povzro\u010ditelj (bakterija ali gliva) se izolira iz rastline in goji na specializiranem goji\u0161\u010du v Petrijevih posodicah. Morfolo\u0161ke zna\u010dilnosti povzro\u010ditelja v medenici (barva, oblika, velikost, sporulacija telesa itd.) so specifi\u010dne za organizem in pomagajo pri njegovi identifikaciji. Diagnosti\u010dni \u010das vzorca je odvisen od hitrosti rasti posameznega organizma.   <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Encimski imunski test &#8211; z njim lahko odkrijemo beljakovine, ki pripadajo dolo\u010denim mikroorganizmom. Uporablja se v <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">medicini, veterini in diagnostiki rastlinskih bolezni \u017ee vrsto let. Temelji na specifi\u010dnih protitelesih, ki lahko prepoznajo beljakovine, zna\u010dilne za patogene. Je ob\u010dutljiv test z visoko stopnjo natan\u010dnosti. Diagnosticiramo lahko glive, bakterije in viruse.   <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Dolo\u010danje prstnih odtisov DNK &#8211; veri\u017ena reakcija s polimerazo (PCR) lahko hitro odkrije edinstveno DNK organizma. Je zelo ob\u010dutljiva, hitra in lahko zazna majhno \u0161tevilo genetskih molekul, zna\u010dilnih za organizem. Z metodo PCR je mogo\u010de zaznati prisotnost organizma ne glede na to, ali je v tkivu \u017eiv ali mrtev, \u010desar druge metode ne morejo.  <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-72139c1 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"72139c1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.3. Upravljanje Tveganja<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-049d4b1 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"049d4b1\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>METODE VARSTVA RASTLIN<\/strong><\/p>\n<p><strong>Gojenje odpornih sort<\/strong> &#8211; pri nakupu sadilnega materiala morate vedno poiskati informacije o odpornosti na najpomembnej\u0161e bolezni in \u0161kodljivce.<\/p>\n<p><strong>Agrotehni\u010dni ukrepi<\/strong> &#8211; novega sadilnega materiala se ne sme saditi na mesto obolelega drevesa (nekateri \u0161kodljivci se lahko prenesejo na mlado drevo). Prekomerno gnojenje z du\u0161ikom pove\u010da ob\u010dutljivost rastlin. Vzrok je lahko tudi nezadostna mineralna prehrana.  <\/p>\n<p><strong>Mehanski ukrepi <\/strong> &#8211; obiranje in odstranjevanje vseh razvojnih oblik \u0161kodljivcev, obolelih delov rastlin in njihovo se\u017eiganje.<\/p>\n<p><strong>Fizikalni ukrepi<\/strong> &#8211; uporaba visoke temperature (vodne pare) za zatiranje patogenov v tleh (za sadilni material).<\/p>\n<p><strong>Biolo\u0161ki ukrepi<\/strong> &#8211; uporaba \u017eivih organizmov za nadzor rastlinskih \u0161kodljivcev. Rastlinski \u0161kodljivci imajo svoje sovra\u017enike, druge \u017eu\u017eelke, bakterije, glive in viruse, ki napadajo \u0161kodljivce. <\/p>\n<p><strong>Karantensko varstvo rastlin<\/strong> &#8211; spada v skupino upravnih ukrepov proti povzro\u010diteljem rastlinskih bolezni. Trgovina z rastlinami, zlasti s semeni in sadilnim materialom, je povzro\u010dila \u0161irjenje \u0161tevilnih pomembnih in nevarnih zajedavcev. Naloga fitosanitarne slu\u017ebe je izvajanje fitosanitarnega nadzora med uvozom, izvozom in tranzitom sadilnega materiala, delov rastlin in semen. Vsako po\u0161iljko mora spremljati fitosanitarni potni list.   <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-793a2dd elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"793a2dd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.3.1. Integrirano Varstvo Rastlin<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-8e24676 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"8e24676\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Po podatkih Organizacije Zdru\u017eenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je integrirano varstvo rastlin ocena in uporaba vseh razpolo\u017eljivih ukrepov za varstvo rastlin in drugih ukrepov, ki prepre\u010dujejo razvoj populacij \u0161kodljivih organizmov ter hkrati zmanj\u0161ujejo tveganje za zdravje ljudi in okolje na najni\u017ejo mo\u017eno raven.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Kemi\u010dna za\u0161\u010dita ni in ne sme biti edini na\u010din zatiranja rastlinskih bolezni, \u0161kodljivcev in plevelov. Prizadevati si moramo za integrirano varstvo, tj. varstvo s sistemom razli\u010dnih ukrepov, ki bodo prepre\u010dili pojav bolezni in \u0161kodljivcev v taki intenzivnosti, da bi nam lahko povzro\u010dili gospodarsko \u0161kodo. To vklju\u010duje gojenje odpornej\u0161ih sort in agrotehni\u010dne ukrepe. Kadar ti ukrepi ne zadostujejo in pri\u010dakujemo ve\u010djo \u0161kodo, je treba strokovno in racionalno uporabiti kemi\u010dno varstvo, ki bo \u010dim manj poru\u0161ilo ravnovesje, torej uni\u010dilo naravne sovra\u017enike vsiljivca in onesna\u017eilo okolje. Integrirano varstvo rastlin vklju\u010duje naslednje ukrepe: karantenske ukrepe, izbor odpornih sort, agrotehni\u010dne ukrepe, mehanske ukrepe, fizikalne ukrepe, biolo\u0161ke ukrepe.    <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Integrirano varstvo rastlin zahteva usposobljenost na treh podro\u010djih: prepre\u010devanje, monitoring in intervencija.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Prepre\u010devanje razmno\u017eevanja \u0161kodljivcev &#8211; vklju\u010duje \u0161tevilne prakti\u010dne strategije, ki ustrezajo lokalnim razmeram. MONITORIRANJE nasadov glede razvoja \u0161kodljivcev in naravnih nadzornih mehanizmov &#8211; vklju\u010duje iskanje \u0161kodljivcev (\u0161kodljivih \u017eu\u017eelk, bolezni in plevela) ter ugotavljanje, ali, kdaj in kako je treba ukrepati. INTERVENCIJA, kadar so potrebni nadzorni ukrepi &#8211; vklju\u010duje fizi\u010dne, biolo\u0161ke in kemi\u010dne ukrepe za ohranjanje gospodarske vrednosti pridelkov z minimalnim vplivom na okolje.  <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-583bc2d elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"583bc2d\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.3.2. Kemi\u010dni Ukrepi za Varstvo Rastlin<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-82a84ec elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"82a84ec\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Najve\u010d \u0161kodljivcev, rastlinskih bolezni in plevela se nadzoruje s kemi\u010dnimi sredstvi. To so sredstva za kemi\u010dno varstvo rastlin &#8211; pesticidi. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Pesticidi temeljijo na eni aktivni snovi, vendar je na trgu na desetine izdelkov in pripravkov, ki vsebujejo isto aktivno snov.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vpliv pesticidov na ekosisteme je ve\u010dplasten in je odvisen od selektivnosti pesticida, \u010dasa, potrebnega za njegovo razgradnjo, in \u010dasa, v katerem se kopi\u010di v tleh, vodi in zraku kot stranski u\u010dinek dolgotrajne uporabe. Omenjeno se ka\u017ee v vplivu na \u017eivali in rastline ter posledi\u010dno na ljudi. Pesticidi po uporabi ostanejo nakopi\u010deni v rastlinah in na njihovi povr\u0161ini ter tako vstopijo v prehranjevalno verigo \u0161tevilnih prosto\u017eive\u010dih in doma\u010dih \u017eivali ter navsezadnje tudi samih ljudi. Najdemo jih lahko tudi v mikroorganizmih na dnu prehranjevalne verige. S spreminjanjem snovi v prehranjevalni verigi se ta krog ponovi vse do organizmov na vrhu prehranjevalne verige, kjer so koncentracije pesticidov najvi\u0161je.    <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Pesticidi ostanejo v okolju, ker se biolo\u0161ko ne razgradijo, torej ker ni mikroorganizmov, ki bi jih razgradili. Z uporabo razli\u010dnih tehnik odstranjevanja pesticidov iz okolja se posku\u0161amo izogniti omejitvam, da bi bili razli\u010dni postopki remediacije u\u010dinkovitej\u0161i. Danes se ve\u010dinoma uporabljajo mehanizmi nizkotemperaturne termi\u010dne desorpcije, fitoremediacije, bioremediacije in se\u017eiganja. Vsaka metoda ima svoje prednosti in slabosti. V idealnih razmerah mora postopek remediacije popolnoma razgraditi spojino brez nastajanja vmesnih produktov.    <\/span><\/p>\n<p>Bioinsekticidi &#8211; naravni sovra\u017enik na osnovi <i>Bacillus thuringiensis.<\/i><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-45ef73f elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"45ef73f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h4 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">2.3.3. Previdnostni ukrepi<\/h4>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-333ad02 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"333ad02\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vsako fitofarmacevtsko sredstvo je lahko bolj ali manj strupeno za ljudi in \u017eivali. Sredstva lahko vstopijo v telo skozi usta, z vdihavanjem kapljic, pra\u0161nih delcev ali pare skozi nos, \u0161tevilna pa prodrejo tudi skozi nepo\u0161kodovano ko\u017eo, zato je lahko nevaren vsak stik z njimi. Nekatera sredstva lahko po\u0161kodujejo tudi rastline, ki so bile z njimi tretirane (fitotoksi\u010dnost). Zato morate pozorno prebrati navodila in preveriti, za katero vrsto je sredstvo namenjeno. Najnevarnej\u0161a faza ravnanja s pesticidi je priprava proizvoda. Popolnoma je treba prepre\u010diti vsak stik s ko\u017eo in njegovo vdihavanje. Za uporabo pesticidov se najpogosteje uporablja za\u0161\u010ditna oprema: neprepustne rokavice, gumijasti ali plasti\u010dni \u0161kornji, delovna obleka, pokrivalo, obrazni \u0161\u010ditnik iz prozorne plastike, respirator je potreben v primerih ravnanja s sredstvi, za katera je to posebej navedeno. Ne pr\u0161ite ali pra\u0161ite proti vetru, ne kadite in ne jejte, z usti ne izpihujte zama\u0161enih razpr\u0161ilnikov. Zastrupljeno povr\u0161ino je treba ozna\u010diti s tablo. Prazno embala\u017eo je treba odstraniti na ustrezen predpisan na\u010din. Najpogostej\u0161i znaki zastrupitve s fitofarmacevtskimi sredstvi so: potenje, obilno slinjenje, solzenje o\u010di, ote\u017eeno dihanje, kr\u010di, \u0161ibkost, utrujenost, glavobol, omotica, bruhanje, tresenje in omedlevica. Ob sumu na zastrupitev je treba takoj prekiniti delo, odstraniti kontaminirano za\u0161\u010ditno obleko, umiti vse izpostavljene dele telesa in zapustiti delovno obmo\u010dje. \u010ce je bilo sredstvo zau\u017eito skozi usta, je treba povzro\u010diti bruhanje, zau\u017eiti 3-6 dcl vode z eno do dvema \u017elicama medicinskega oglja, nato pa odvajalo. \u010ce se simptomi nadaljujejo, moramo poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d.             <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e74a126 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"e74a126\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Zaklju\u010dek<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-65a08e0 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"65a08e0\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ocena dreves, vklju\u010dno s pregledom dreves in biolo\u0161ko analizo, ima klju\u010dno vlogo pri ohranjanju zdravja in dolgo\u017eivosti dreves, zagotavljanju estetske privla\u010dnosti krajine in varovanju okolja. Z rednimi pregledi dreves in temeljitimi pregledi dreves lahko odkrijemo zgodnje znake bolezni, oku\u017eb ali drugih te\u017eav. To zgodnje odkrivanje omogo\u010da pravo\u010dasno posredovanje, na primer uporabo zdravil ali odstranitev obolelih dreves, kar prepre\u010duje \u0161irjenje bolezni na druga drevesa in ohranja splo\u0161no zdravje drevesne populacije.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Vizualno ocenjevanje dreves (VTA) je pomembno orodje na podro\u010dju arboristike, saj omogo\u010da sistemati\u010dno ocenjevanje zdravja dreves in strukturne celovitosti. Arboristi in strokovnjaki za nego dreves lahko z upo\u0161tevanjem strukturiranega sklopa korakov in temeljitim pregledom prepoznajo morebitne te\u017eave, ocenijo tveganja in zagotovijo utemeljena priporo\u010dila za upravljanje dreves. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Biolo\u0161ka analiza dreves, ki zajema anatomijo, fiziologijo, genetiko, ekologijo, obvladovanje bolezni in \u0161kodljivcev, strukturo korenin in drugo, omogo\u010da dragocen vpogled v biologijo dreves in ekosistem. Razumevanje ekolo\u0161ke vloge dreves in njihovih interakcij z okoljem je klju\u010dnega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi in urbano gozdarstvo. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ko so \u0161kodljivci in bolezni prepoznani, sta bistvena koraka izvedba patolo\u0161ke analize in izbira prave metode za analizo vzorca. To vklju\u010duje mikroskopski pregled, inkubacijo v vla\u017eni komori, gojenje, encimsko imunsko analizo in dolo\u010danje prstnih odtisov DNK, kar vse pomaga prepoznati in obvladovati povzro\u010ditelje bolezni dreves. <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ocenjevanje in obvladovanje tveganja pri oskrbi dreves vklju\u010duje razli\u010dne metode, vklju\u010dno z gojenjem odpornih sort dreves, agrotehni\u010dnimi postopki, mehanskimi in fizi\u010dnimi ukrepi, biolo\u0161kim nadzorom in rastlinsko karanteno. Cilj teh metod je \u010dim bolj zmanj\u0161ati vpliv \u0161kodljivih organizmov ter hkrati varovati okolje in zdravje ljudi. Poleg tega je treba kemi\u010dne ukrepe za varstvo rastlin, kot je uporaba fungicidov in insekticidov, uporabljati previdno in v skladu s priporo\u010denimi varnostnimi praksami, da se ubla\u017ei njihov morebitni vpliv na okolje.  <\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Celostno varstvo rastlin, ki vklju\u010duje razli\u010dne ukrepe, zagotavlja celovit pristop k upravljanju zdravja dreves in zmanj\u0161evanju tveganj ter poudarja pomen prepre\u010devanja, spremljanja in posredovanja. S sprejetjem teh praks lahko bolje za\u0161\u010ditimo na\u0161a drevesa in okolje, v katerem uspevajo. <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f4d6c36 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"f4d6c36\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Kviz<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e6d006b elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e6d006b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p>Preverite svoje znanje v naslednjem kvizu in preverite, ali ste razumeli vsebino tega poglavja:<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-14bb2cc elementor-widget elementor-widget-shortcode\" data-id=\"14bb2cc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"shortcode.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"elementor-shortcode\"><div class=\"h5p-iframe-wrapper\"><iframe id=\"h5p-iframe-19\" class=\"h5p-iframe\" data-content-id=\"19\" style=\"height:1px\" src=\"about:blank\" frameBorder=\"0\" scrolling=\"no\" title=\"Module 3 Quiz SL\"><\/iframe><\/div><\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e2fe5b3 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"e2fe5b3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Literatura<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-555b667 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"555b667\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Roloff, A. (2019). Baumpflege. Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume. Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Hartmann, G. &amp; Butin, H. (2017). Farbatlas Waldsch\u00e4den- Diagnose von Baumkrankheiten. 4., aktualisierte und erg\u00e4nzte Auflage. Ulmer Verlag. Stuttgart.    <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Brandstetter, M. et al. (2015). Holz zerst\u00f6rende Pilze. 6. Auflage. Bundesforschungs- und Ausbildungszentrum f\u00fcr Wald, Naturgefahren und Landschaft (BFW). Wien.     <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Agrios, G. (2005). Plant Pathology. Fifth edition. Elsevier Academic Press. Burlington.    <\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\" aria-level=\"1\"><span style=\"font-weight: 400;\">Callan, B. (2001). Introduction to Forest Diseases. Pacific Forestry Centre. Victoria.   <\/span><\/li>\n<\/ul>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-90cef93 e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"90cef93\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-a59a5a9 e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"a59a5a9\" data-element_type=\"container\" data-settings=\"{&quot;background_background&quot;:&quot;classic&quot;}\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-05e3adb e-con-full e-flex e-con e-child\" data-id=\"05e3adb\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aecb9ab elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"aecb9ab\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h2 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Dodatek<\/h2>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d3edb27 elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"d3edb27\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Najpogostej\u0161e bolezni mestnih dreves<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b6b0a5d elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b6b0a5d\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Listna bolezen hrastov<\/strong> (javorjeva antrahnoza) &#8211; Aureobasidium apocryptum (sin. Kabatiella apocrypta). Za simptome so zna\u010dilne temne, nepravilno oblikovane, oglate pege ali po\u0161kodbe, ki se pojavljajo predvsem vzdol\u017e srednjega roba, primarnih \u017eil in listnih robov. Po\u0161kodbe na ostrolistnem javorju so obi\u010dajno ozke, vijoli\u010dasto \u010drne \u010drte vzdol\u017e listnih \u017eil. Pri japonskem javorju se po\u0161kodbe pojavijo vzdol\u017e primarnih \u017eil in listnih robov, pri \u010demer so lahko videti rjavo ali \u010drno obarvane. Gliva prezimi v odmrlem listnem tkivu ter v oku\u017eenih vejicah in popkih.      <\/p>\n<p><strong>Rjavenje hrastovih listov<\/strong> (hrastova antrahnoza) &#8211; Apiognomonia errabunda (njen anamorf je Discula umbrinella). Poleg rodu Quercus prizadene tudi rodove Fagus, Castanea in Tilia. Simptomi se najprej poka\u017eejo kot z vodo prepojeni, obrobljeni robovi listov ali kot made\u017ei vzdol\u017e primarnih \u017eil, ko se razvijejo novi listi. S\u010dasoma postanejo po\u0161kodbe suhe, papirnate in sive. Odrasli listi se lahko popa\u010dijo ali skr\u010dijo in lahko pred\u010dasno odpadejo.     <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b4b139c elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"b4b139c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"464\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/35-1024x594.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2906\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/35-1024x594.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/35-300x174.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/35-768x446.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/35.jpg 1060w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 35:<\/b> Apiognomonia errabunda na bukvi. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Apiognomonia errabunda. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 85). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-fee5f7c elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"fee5f7c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Platanova listna su\u0161ica<\/strong> (platanova antrahnoza) &#8211; Apiognomonia veneta, oku\u017ei Platanus, Fagus, Acer, Quercus, Fraxinus in Tilia. Aktivna rast gliv v enoletnih vejah uni\u010di konice, kar vodi v su\u0161enje poganjkov. Vidni simptomi so listne pege in nekroze na listih (zlasti vzdol\u017e srednjega rebra &#8211; glavne \u017eile), nekroze poganjkov in brstov ter razcepljene stebelne nekroze na vejicah in manj\u0161ih vejah. Gliva pogosto raste v starej\u0161ih vejah pod odmrlimi vejicami in ustvarja ve\u010dletne nekroze.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-104e331 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"104e331\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"448\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/36-1024x573.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2910\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/36-1024x573.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/36-300x168.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/36-768x430.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/36.jpg 1058w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 36:<\/b> Apiognomonia veneta oku\u017ei platano. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Apiognomonia veneta. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 150). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0edc581 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"0edc581\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Fitoplazme<\/strong><\/p>\n<p><strong>Jesenova rumenica<\/strong> &#8211; fitoplazma v rodovih Fraxinus in Syringa povzro\u010di razvoj \u010darovni\u0161ke metle, prizadeta drevesa pa odmrejo v treh letih. \u010carovni\u0161ke metle se ob\u010dasno pojavijo na koreninskem ovratniku ali spodnjem delu debla, vendar lahko nekatera oku\u017eena drevesa odmrejo, ne da bi se pojavili simptomi. Kljub temu so klju\u010dni diagnosti\u010dni simptom \u010darovni\u0161ke metle.  <\/p>\n<p><strong>Jilmova rumenica<\/strong> &#8211; Ophiostoma novo-ulmi Simptomi jilmove rumenice se za\u010dnejo sredi do poznega poletja s klorozo in pove\u0161enjem pecljev turgidnih listov ter prezgodnjim odpadanjem listov. Simptomi se nenadoma pojavijo v nekaj tednih in so vidni po celotni kro\u0161nji. Rumenenje se ob\u010dasno za\u010dne na razpr\u0161enih vejah in se v nekaj letih raz\u0161iri po vsej kro\u0161nji. V nekaterih primerih drevesa hitro ovenijo in odmrejo brez predhodnih simptomov. V spodnjih vejah notranja skorja (floem) namesto obi\u010dajne bele barve porumeni, nato se na njej pojavijo rjave lise in s\u010dasoma odmre. Vonj je podoben zimzelenemu.     <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-03c271b elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"03c271b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"591\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/37-1024x756.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2914\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/37-1024x756.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/37-300x221.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/37-768x567.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/37.jpg 1054w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 37:<\/b> Cronartium ribicola. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Cronartium ribicola. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 128). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c792467 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"c792467\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Bolezni rje<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pepelova rja<\/strong> -Puccinia. Pozno spomladi se na zgornji povr\u0161ini jesenovih listov ter na pecljih in zelenih vejicah pojavijo rumene pege. V 10-14 dneh se na pecljih, zelenih vejicah in spodnji strani listov oblikujejo oran\u017eni plodovi. List postane rjav in odpade. Uporabite fungicid, ko se popki odprejo, in ga ponavljajte, ko se razvije listje.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c9d1d8b elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"c9d1d8b\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"408\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/38.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2918\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/38.jpg 970w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/38-300x153.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/38-768x392.jpg 768w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 38:<\/b> Ophiostoma novo-ulmi. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Ophiostoma novo-ulmi. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 150). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-32be606 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"32be606\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Cedrovka-jablana<\/strong> &#8211; Gymnosporangium spp., oku\u017ei Malus, Juniperus in Crategus, Picea. Nekaj tednov po oku\u017ebi se na povr\u0161ini listov za\u010dnejo pojavljati rumene pege. Do sredine poletja se pege spremenijo v oran\u017ene do rde\u010de in na spodnji strani se razvije nabreklo tkivo s kremno obarvanimi \u010depki (t. i. aecia). Aecia spro\u0161\u010da spore (aeciospore), ki jih veter od poznega poletja do zgodnje jeseni razna\u0161a na bli\u017enja brinova drevesa in grme. Oku\u017eene smrekove iglice in vejice sprva ne ka\u017eejo simptomov oku\u017ebe. Naslednjo pomlad in poleti se pojavijo majhne zelene otekline, ki dozorijo \u0161ele naslednjo pomlad.<\/p>\n<p><strong>Cedrovka-kvinjeva rja<\/strong> &#8211; Gymnosporangium spp.. Na brinju povzro\u010ditelj spomladi (od konca aprila do konca maja) na oku\u017eenih steblih in vejah tvori oran\u017eno do rde\u010de obarvane blazinice glivi\u010dnega tkiva, ki nabreknejo. Po de\u017eju blazinice nabreknejo in postanejo oran\u017ene, \u017eelatinaste mase spor, ki se razpr\u0161ijo z vetrom in brizgajo\u010do de\u017eevnico. \u010ceprav lahko te gnilobe objamejo majhne veje in povzro\u010dijo odmiranje kro\u0161nje, oku\u017eene veje pogosto ostanejo in gnilobe postanejo ve\u010dni vir inokula v kro\u0161nji drevesa. Fungicidi se redko priporo\u010dajo za zatiranje cedrove kutine, predvsem zato, ker se nobeden od njih ni izkazal za zelo u\u010dinkovitega.<\/p>\n<p><strong>Smrekova igli\u010dna rja<\/strong> &#8211; Chrysomyxa spp. Pozno pozimi do zgodaj spomladi se na enoletnih iglicah pojavijo oran\u017ene do rumene pege ali trakovi. Pozno pozimi je simptome te\u017eko opaziti, ko pa se pomlad pribli\u017euje in se v za\u010detku do sredine maja bli\u017ea brstenje brstov, se trakovi napihnejo in na njih nastanejo vo\u0161\u010dene, rumeno-oran\u017ene pege z mno\u017eico rjasto obarvanih spor. Bakrov hidroksid ali mankozeb sta lahko u\u010dinkovita in sta ozna\u010dena za uporabo na smreki v krajini.   <\/p>\n<p><strong>Vrste belega bora in rib<\/strong> &#8211; Cronartium ribicola. Oku\u017euje borovce s petimi iglicami, gostitelj je \u010drni ribez, R. nigrum. Bolezen se ka\u017ee z belimi izboklinami na vejah in deblu.  <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-99e6bcf elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"99e6bcf\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"437\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/39-1024x559.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2922\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/39-1024x559.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/39-300x164.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/39-768x419.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/39.jpg 1059w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 39:<\/b> Verticillium dahliae. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Verticillium dahliae. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 62). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-badb921 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"badb921\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Vaskularni Wilts<\/strong><\/p>\n<p><strong>Nizozemska bolezen brestov<\/strong> &#8211; je smrtonosna vaskularna bolezen ameri\u0161kih brestov (Ulmus americana), ki jo povzro\u010data Ophiostoma novo-ulmi in O. ulmi. Bolezen se lahko \u0161iri z oku\u017eenih na zdrava drevesa tudi s koreninskimi presadki, kadar so bresti v neposredni bli\u017eini drug drugega. Ko na prizadetih vejah olupimo ali prere\u017eemo lubje, so vidne vzdol\u017ene rjave \u010drte ali proge v zunanjih obro\u010dih rastline. Ameri\u0161ke jel\u0161e za\u0161\u010ditite pred oku\u017ebo s preventivnim vbrizgavanjem fungicidov v presledkih 1-2 let. Fungicidi, odobreni za uporabo proti nizozemski bolezni brestov (DED), so Arbortect 20S (tiabendazol hipofosfit), Alamo (propikonazol) in Tebuject (tebukonazol). Terapevtske injekcije se lahko izvajajo tudi v kombinaciji z obrezovanjem prizadetih vej.     <\/p>\n<p>Verticillium Wilt povzro\u010da Verticillium dahliae . Najpogostej\u0161i gostitelji v krajinskem okolju so javorji Acer, Ulmus, Cotinus, Fraxinus, Liriodendron, Viburnum, Cercis, Catalpa, Magnolia, Gymnocladus dioicus, Elaeagnus angustifolia. Oku\u017ebe z Verticillium izvirajo iz tal, ko gliva napade koreninski sistem dovzetnih dreves in grmov ter se prenese v kro\u0161njo in skozi njo. Simptomi so obrobni listni o\u017eig, venenje listov, razbarvanje \u017eil in odmiranje vej. Ker je prenos vode in mineralov do prizadetih vej in listov moten, so simptomi podobni tistim, ki jih povzro\u010dajo bolezni korenin. Verticillium je raz\u0161irjen v gozdnem in krajinskem okolju, vendar je raz\u0161irjenost bolezni v ve\u010dini primerov razmeroma majhna, kar pomeni, da se lahko mnoge rastline ob napadu uprejo patogenu. Vpliv verticilijskega venenja je odvisen od naravne ob\u010dutljivosti dolo\u010denega drevesa ali grma, morebitnega okoljskega stresa (zlasti su\u0161e in po\u0161kodb korenin) ter virulence patogena.      <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7fa9a92 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"7fa9a92\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"519\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/40-1024x664.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2926\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/40-1024x664.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/40-300x195.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/40-768x498.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/40.jpg 1059w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 40:<\/b> Kabatina juniperii. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Kabatina juniperii. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 115). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5f822cc elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"5f822cc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Igla Casts &amp; Blights<\/strong><\/p>\n<p><strong>Oku\u017eene s Phyllosticta <\/strong> imajo o\u017egane konice iglic in\/ali so razbarvane (bledo zelene do rumene barve), zato so videti suhe. Oku\u017eba se za\u010dne na konicah iglic in napreduje proti osnovi. V vla\u017enem in blagem vremenu se na simptomati\u010dnih iglicah skozi povrhnjico prebijejo \u010drne blazinicam podobne strukture gliv (piknidije), ki spro\u0161\u010dajo velike koli\u010dine spor (konidij), ki se raz\u0161irijo na bli\u017enje poganjke in spro\u017eijo nove oku\u017ebe. Pestalotiopsis je pogost patogen na iglavcih in grmih, saj povzro\u010da odmiranje poganjkov in vej pri razli\u010dnih vrstah in sortah Thuja, Chamaecyparis, Cryptomeria in Juniperus. Fungicidi: bakrov hidroksid, bakrove soli ma\u0161\u010dobnih in kolofonskih kislin, metkonazol, propikonazol, tiofanat-metil in mankozeb.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-c460e11 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"c460e11\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"509\" height=\"588\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/41.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2930\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/41.jpg 509w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/41-260x300.jpg 260w\" sizes=\"(max-width: 509px) 100vw, 509px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 41:<\/b> Lophodermium seditiosum na ru\u0161ju. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Lophodermium seditiosum. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 145). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1d2fff2 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1d2fff2\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Rjava pegavost iglic<\/strong> &#8211; Lecanosticta acicola (prej Mycosphaerella dearnessii). Simptomi se pogosto prvi\u010d pojavijo kot rumenenje do porjavelost starej\u0161ih iglic pozno spomladi in v za\u010detku poletja. Ko se pojavijo ti simptomi, se obolele iglice hitro odstranijo iz kro\u0161nje. Simptomi se lahko pojavijo tudi kot rjave, obtol\u010dene konice iglic. V teh primerih lahko iglice ostanejo v kro\u0161nji dlje \u010dasa, saj osnova ostane zelena. Fungicidi temeljijo na: azoksistrobinu, benzovindiflupirju, bakrovih soleh ma\u0161\u010dobnih in\/ali kolofonskih kislin, bakrovem hidroksidu, mankozebu, metkonazolu, fosfatih, propikonazolu in tiofanat-metilu. Uporaba fungicidov spomladi in na za\u010detku poletja lahko omogo\u010di, da se pojavijo nove iglice, ki ostanejo neoku\u017eene, in drevesu povrne vitalnost.      <\/p>\n<p><strong>Kabatina blight<\/strong> &#8211; gliva Kabatina juniperi povzro\u010da pegavost in gnilobo pri pripadnikih dru\u017eine cipres. Oku\u017eene rastline v sezoni, ko se oku\u017eijo, ne ka\u017eejo simptomov. Zgodaj naslednjo pomlad oku\u017eeno listje postane bledo zeleno do rumeno, oku\u017eeni poganjki pa porjavijo in odmrejo. Na dnu odmrlih vej se pojavijo \u010drni plodovi. Takoj\u0161nja uporaba fungicidov po po\u0161kodbi, zlasti \u010de so razmere vla\u017ene, lahko po\u0161kodovano tkivo za\u0161\u010diti pred oku\u017ebo in zmanj\u0161a veliko sekundarno \u0161kodo na prizadetih rastlinah.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-bc20151 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"bc20151\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"517\" height=\"730\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/42.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2934\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/42.jpg 517w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/42-212x300.jpg 212w\" sizes=\"(max-width: 517px) 100vw, 517px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 42:<\/b> Taphrina populi. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Taphrina populi, Populus. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 157). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9bd5f16 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"9bd5f16\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Lophodermijevo metanje iglic<\/strong> &#8211; Po vsem svetu je veliko vrst lophodermijev, ki napadajo bor (Pinus), smreko (Picea), pravo jelko (Abies), brin (Juniperus), la\u017eno cipreso (Chamaecyparis), arborvito (Thuja) in kadilnico (Calocedrus). Na oku\u017eenih iglicah se lahko pozno poleti do zgodnje jeseni pojavijo rumene pege, nato pa postanejo rumene do rjave barve. Simptomi se najprej pojavijo na konicah iglic in po\u010dasi napredujejo proti dnu iglic. Odmrle iglice se ne morejo normalno odmrzniti in lahko ostanejo v kro\u0161nji \u0161e v naslednjo rastno sezono. V tem \u010dasu opravite tri do \u0161tiri tretiranja v razmiku 14-21 dni. Navedeni fungicidi vklju\u010dujejo: azoksistrobin, tiofanat-metil, bakrov hidroksid + mankozeb, mankozeb in triadimefon.     <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4da3b28 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"4da3b28\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"517\" height=\"596\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/43.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2942\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/43.jpg 517w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/43-260x300.jpg 260w\" sizes=\"(max-width: 517px) 100vw, 517px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 43:<\/b> Diplodia pinea. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Diplodia pinea. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 146). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1ecfdce elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1ecfdce\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Phomopsis spp<\/strong>. povzro\u010da rakaste spremembe na brinih in nekaterih drugih pripadnikih dru\u017eine cipresovk. Mladi listi in poganjki, oku\u017eeni s Phomopsis, pozno spomladi postanejo rumeno-zeleni, poleti pa rjavi. Odrasli listi so odporni in ostanejo nespremenjeni. V\u010dasih so na podlagi rjavega tkiva vidne \u010drne plodne strukture.     <\/p>\n<p><strong>Ploioderma igli\u010dasti izpad<\/strong> &#8211; Phloeospora igli\u010dasti izpad, ki ga povzro\u010da Phloeospora, prizadene dvo- in triigelni bor. Oku\u017euje vrste, kot so Pinus nigra, P. thunbergiana, P. rigida, P. resinosa in P. mugo, Robinia, Ulmus, Castanea. Simptomi so porjavelost in \u010drne pege na iglicah. Fungicidi, ki se uporabljajo za zatiranje, so bakrov hidroksid, bakrov hidroksid + mankozeb in mankozeb.   <\/p>\n<p><strong>Stigmina iglica<\/strong>, ki jo povzro\u010da glivi\u010dni patogen Stigmina spp., je postala pomemben listni patogen modre smreke v regiji. Najpogosteje sta oku\u017eeni koloradska smreka (Picea pungens) in bela smreka (P. glauca). Simptomi se ka\u017eejo kot prezgodnje odpadanje iglic, zlasti starej\u0161ih iglic na notranjih vejah v spodnjem delu kro\u0161nje, kjer je senca in vlaga. Za zatiranje gliv se lahko uporabljajo fungicidi \u0161irokega spektra, kot so klorotalonil, mankozeb in bakrove soli ma\u0161\u010dobnih in\/ali kolofonskih kislin.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9c9aab8 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"9c9aab8\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"557\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/44-1024x713.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2946\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/44-1024x713.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/44-300x209.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/44-768x535.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/44.jpg 1051w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 44:<\/b> Phomopsis juniperivora. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Phomopsis juniperivora. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 115). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-cdefc44 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"cdefc44\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Bolezni in rakasta obolenja stebel in vej<\/strong><\/p>\n<p><strong>Bolezen bukovega<\/strong> lubja je kompleks bolezni in \u017eu\u017eelk, ki vklju\u010duje doma\u010de in tujerodne luskaste \u017eu\u017eelke ter dve vrsti glivi\u010dnega patogena Neonectria . \u017du\u017eelke, ki se hranijo s sokom in grizejo les, lahko po\u0161kodujejo bukovo lubje, glivi\u010dne oku\u017ebe pa lahko drevesu \u0161e dodatno \u0161kodujejo. Na teh po\u0161kodbah se pogosto razvijejo rakaste tvorbe, ki izkrivljajo videz debla. Kot za\u0161\u010ditni ukrep je priporo\u010dljivo spomladi spodnji del debla obdelati s fosfiti. Vendar pa je treba paziti, da z njim ne obdelamo listov, saj je lahko fitotoksi\u010den.    <\/p>\n<p><strong>\u010crni vozel na slivah<\/strong> &#8211; povzro\u010da ga glivi\u010dni patogen Taphrina. V mesecih po oku\u017ebi zelena stebla nabreknejo, vendar najbolj izraziti simptomi \u0161e niso vidni. Bolezen pogosto prvi\u010d opazimo v za\u010detku naslednje rastne sezone po oku\u017ebi (drugo leto), ko veje nabreknejo, dobijo nenormalno obliko in po\u010drnijo. Za obvladovanje bolezni je v zgodnjih fazah bolezni priporo\u010dljivo \u0161kropljenje z bakrovim hidroksidom, bakrovim sulfatom, kaptanom in tiofanat-metilom.   <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-926e301 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"926e301\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"518\" height=\"508\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/45.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2951\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/45.jpg 518w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/45-300x294.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 518px) 100vw, 518px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 45:<\/b> Botryosphaeria dothidea na mamutovcu. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Botryosphaeria dothidea. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 232). Ulmer Verlag. Stuttgart   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-1c07001 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"1c07001\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Botryosphaeria canker<\/strong> &#8211; Botryosphaeria canker je pomembna bolezen \u0161tevilnih dreves in grmovnic v gozdovih in urejenih krajinah. Doslej je v redu Botryosphaeriales znanih ve\u010d kot dvajset rodov. Gliva tvori majhne, \u010drne plodne strukture (piknidije in\/ali psevdotecije), ki se pojavijo skozi lubje. Pogosto so vidne z ro\u010dnim pove\u010devalnim steklom.   <\/p>\n<p><strong>Nektrijski rak koralne pege<\/strong> &#8211; Nectria cinnabarina napada ve\u010d kot 90 razli\u010dnih rodov lesnatih rastlin v krajinskem in gozdnem okolju. Pogosti gostitelji v krajini so: bukev (Fagus), javor (Acer), brest (Ulmus) in medeni gaber (Gleditsia). Koralni rak je dobil ime po oran\u017eno do ro\u017enato obarvanih, erumpentnih blazinicah glivnega tkiva, ki so pogosto prisotne na steblih in vejah oku\u017eenih dreves. Te blazinice so plodi\u0161\u010da, ki jih proizvaja gliva Nectria in so pogosto zelo vidna v nasprotju z lubjem. Iz blazinic se spro\u0161\u010dajo velike koli\u010dine spor, ki se razpr\u0161ijo, sperejo ali odnesejo na bli\u017enje veje, kar omogo\u010da patogenu, da ustvari nova \u017eari\u0161\u010da bolezni.    <\/p>\n<p><strong>Citosporni rak<\/strong> &#8211; Citospora, ki jo povzro\u010da glivi\u010dni patogen Cytospora kunzei (znan tudi kot Leucostoma kunzei), je najpogostej\u0161a na koloradski smreki (Picea pungens), vendar so za oku\u017ebo dovzetni tudi \u0161tevilni drugi iglavci, vklju\u010dno z jelko (Abies), borom (Pinus), polenom (Tsuga), duglazijo (Pseudotsuga) in macesnom (Larix). Priporo\u010dena najbolj\u0161a praksa je obrezovanje in odstranjevanje oku\u017eenih stebel in vej. Za obvladovanje bolezni se lahko uporabljajo fungicidi, kot so bakrovi (bakrov hidroksid in bakrove soli ma\u0161\u010dobnih in kolofonskih kislin), mankozeb, tiofanat-metil, azoksistrobin in fosforna kislina.  <\/p>\n<p><strong>Diplodia blight<\/strong> &#8211; Diplodia (prej znana kot Sphaeropsis sapinea) povzro\u010da pegavost iglic, gliva pa se obi\u010dajno naseli skozi kak\u0161no rano. Zna\u010dilna mesta oku\u017ebe so rane, ki jih povzro\u010dijo veter, \u017eu\u017eelke, obrezovanje ali to\u010da\/sneg\/led. Napada mlade poganjke v teko\u010di sezoni, zaradi \u010desar se pojavijo pegavost vrhov poganjkov, zakrnele in\/ali posu\u0161ene iglice, iztekanje smole na propadajo\u010dih ali odmrlih poganjkih in splo\u0161no odmiranje v kro\u0161njah v bli\u017eini konic vej. Zdravljenje s fungicidi na osnovi azoksistrobina, benzovindiflupira, boskalida + piraklostrobina, bakrovih soli ma\u0161\u010dobnih in kolofonskih kislin, bakrovega hidroksida, mankozeba, tiofanat-metila in trifloksistrobina je u\u010dinkovito. Fungicidi so naju\u010dinkovitej\u0161i, \u010de jih uporabimo tik pred zlomom brsta in nato v presledkih 7-10 dni.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e572dd9 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"e572dd9\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"441\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/46-1024x564.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2955\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/46-1024x564.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/46-300x165.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/46-768x423.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/46.jpg 1065w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 46:<\/b> Guignardia aesculi. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Guignardia aesculi. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 31). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e8246c4 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e8246c4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Phomopsis canker<\/strong> &#8211; ve\u010d vrst Phomopsis povzro\u010da raka na steblih, vejah in ob\u010dasno tudi na glavnem deblu, v katerega lahko vstopi skozi popke ali rane zaradi obrezovanja, po\u0161kodb in napredovanja navzdol po deblu. Osnovni simptomi oku\u017ebe so venenje listov, o\u017eiganje mladih poganjkov, vdrta in potemnela mesta na steblih z mo\u017enim iztekanjem sokov ali smole, rakave tvorbe na ve\u010djih steblih in vejah, porjavelost \u017eilnega tkiva ob strganju lubja in odmiranje kro\u0161nje. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6b4a302 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"6b4a302\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"517\" height=\"759\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/47.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2959\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/47.jpg 517w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/47-204x300.jpg 204w\" sizes=\"(max-width: 517px) 100vw, 517px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 47:<\/b> Erysiphe berberidis. <br> <b>Vir:<\/b> Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Erysiphe berberidis. V Butin, H. &amp; Brand, T. (2017). Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (str. 43). Ulmer Verlag. Stuttgart.   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-52a8c37 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"52a8c37\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Phytophthora krvni rak<\/strong> &#8211; to bolezen povzro\u010da ve\u010d vrst bakterije Phytophthora, ki uni\u010di lubje in zunanja tkiva dreves in grmovnic. Najizrazitej\u0161i simptom bolezni je temno obarvan sok, ki izteka iz ranic na lubju. Teko\u010dina je obi\u010dajno rde\u010dkasto rjave barve in obarva okoli\u0161ko skorjo, ko te\u010de navzdol. Oku\u017eeno lubje je pogosto razmo\u010deno in obarvano, notranje lubje pa je lahko razli\u010dnih neobi\u010dajnih barv (rjave, modrozelene, oran\u017ene in ro\u017enate), odvisno od posamezne prisotne vrste Phytophthora. Fungicidi za zdravljenje: azoksistrobin, karbendazim+debakarb (mikroinjekcije), bakrov sulfat, bakrov hidroksid, bakrove soli ma\u0161\u010dobnih in kolofonskih kislin, mankozeb, metkonazol, tiofanat-metil in trifloksstrobin.    <\/p>\n<p><strong>Phytophthora<\/strong> &#8211; skorja hrasta (Quercus), Rastline, oku\u017eene s Phytophthora spp., je treba uni\u010diti, ker trenutno ni na voljo nobenih kemi\u010dnih sredstev za zatiranje. <\/p>\n<p><strong>Rde\u010da obro\u010dkasta gniloba vzhodnega belega bora<\/strong> (Pinus strobus) &#8211; rakava rast na lubju belega bora lahko napade druge vrste bora. Porodaedalea napada ob\u010dutljive bele bore predvsem prek vejic in vrhov, ki jih je napadel beli borovni\u010dev hro\u0161\u010d (Pissodes). Zaradi napada glive se elipti\u010dni \u017eepi gnitja oblo\u017eijo z belimi celuloznimi vlakni in nastanejo odebeljene rakaste tvorbe.  <\/p>\n<p><strong>Ciljni rak lubja dreves<\/strong> &#8211; glivi\u010dni patogen Neonectria, ki prizadene ve\u010d kot 60 vrst listnatih dreves in grmovnic, se v ob\u010dutljiva drevesa naseli prek starih vej. Na glavnem deblu se razvijejo ve\u010dletni raki, ki se razvijajo po\u010dasi in navidezno malo vplivajo na splo\u0161no zdravje drevesa.Gleditsia triacanthos, Albizia julibrissin. Rakovi tvorbe so pogosto podolgovate in vdrte z obarvano skorjo in eruptivnimi plodnicami. Oku\u017eena drevesa imajo lahko poganjke z rumenimi in posu\u0161enimi listi, razpr\u0161eno odmiranje kro\u0161enj. Sistemske fungicide, kot so azoksistrobin, tiofanat-metil in fosfat, je treba uporabiti neposredno na mestu raka. Kontaktne fungicide, kot sta bakrov hidroksid in mankozeb, lahko uporabimo za za\u0161\u010dito novo nastalih poganjkov spomladi in zgodaj poleti.     <\/p>\n<p><strong>Bolezni rastlinskih listov<\/strong><\/p>\n<p><strong>Bolezen bukovih listov<\/strong> &#8211; temni, vmesni pasovi na listih; deformacija listov; odebelitev listov in splo\u0161na &#8220;usnjata&#8221; struktura; prezgodnje odpadanje listov; odmiranje brstov in posledi\u010dno odmiranje vej, zaradi \u010desar drevo odmre. Za\u0161\u010dita se izvaja s tretiranjem tal z nematicidi, sistemi\u010dnim nematicidom fluopiramom, kombiniranim pripravkom, sestavljenim iz fluopirama + trifloksistrobina, in fluopiramom + tebukonazolom. <\/p>\n<p><strong>Botryosphaeria leaf spot<\/strong> &#8211; Botryosphaeria (\u010drna listna gniloba). Gliva na listih povzro\u010di pojav vijoli\u010dastih peg, ki se pove\u010dajo in rjavo obarvajo, pege imajo rjaave obro\u010de z vijoli\u010dastim robom, kar daje videz \u017eabjega o\u010desa. Rak se pojavlja na vejicah, vejah in deblih. Botryosphaeria lahko oku\u017ei zimske po\u0161kodbe. Na oku\u017eenih delih lubja se pojavijo rahlo vdrte rde\u010dkaste\/rjave pege. Pove\u010dujejo se in tvorijo razjede, ki se vsako leto pove\u010dujejo. Lubje obi\u010dajno odmre in ga je mogo\u010de \u010dez nekaj \u010dasa lo\u010diti od drevesa. Pri starej\u0161ih rakavih rasti\u0161\u010dih se na lubju pojavijo piknidije. Pri oku\u017ebi z glivami na listih uporabite fungicide.        <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d73bfae elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"d73bfae\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"505\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/48-1024x646.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2963\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/48-1024x646.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/48-300x189.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/48-768x485.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/48.jpg 1062w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 48:<\/b> Botryosphaeria dothidea, Sequiadendron. <br> <b>Vir:<\/b> Butin H. &amp; Brand T (2017). Botryosphaeria dothidea. In: Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (p.232). Ulmer Verlag   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-414159e elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"414159e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Guignardijeve listne pege pri kostanju <\/strong> &#8211; Guignardia aesculi, po cvetenju se na povr\u0161ini lista za\u010dnejo tvoriti bledo zelene, z vodo prepojene po\u0161kodbe. Ko se lezije raz\u0161irijo, postanejo suhe in oran\u017enorjave, listi se lahko upogibajo in gubajo, do konca rastne sezone pa postanejo deformirani. V nasprotju z drugimi listnimi boleznimi pege dose\u017eejo dolo\u010deno velikost in se prenehajo razvijati. znotraj peg je mogo\u010de opaziti \u010drne pike, strukture gliv, ki prena\u0161ajo spore. Za vzdr\u017eevanje videza dreves se uporabljajo fungicidi, vendar v ve\u010dini primerov niso upravi\u010deni.    <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d219d15 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"d219d15\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"516\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/49.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2967\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/49.jpg 985w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/49-300x193.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/49-768x495.jpg 768w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 49:<\/b> Guignardia aesculi. <br> <b>Vir:<\/b> Butin H. &amp; Brand T (2017). Guignardia aesculi. In: Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (p.31). Ulmer Verlag   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3cfd870 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"3cfd870\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Glogova listna pegavost<\/strong> &#8211; Entomosporium mespili, na oku\u017eenih listih, zelenih vejicah in plodovih se pojavijo \u0161tevilne majhne rde\u010de-vijoli\u010dne pege. Nekaj tednov po oku\u017ebi se pogosto zdru\u017eijo v vijoli\u010dasto-sivo-rjave pege. Sredi poletja listi na mo\u010dno oku\u017eenih drevesih prezgodaj porumenijo in odpadejo. Fungicidi za\u0161\u010ditijo liste in razvijajo\u010de se vejice spomladi, ko se odprejo brsti, \u0161kropimo pa v presledkih, dokler je vreme hladno in vla\u017eno.   <\/p>\n<p><strong>Listna pegavost pu\u0161pana<\/strong> &#8211; Coniothyrium spp. Na starih listih pu\u0161pana se pozimi in spomladi pojavijo majhne do velike rumenorjave pege nepravilne oblike. <\/p>\n<p><strong>Strup hrastovih listov<\/strong> &#8211; Taphrina, gliva raste znotraj epidermisa, pod povrhnjico, na zgornji povr\u0161ini lista se pojavijo izbo\u010dene (dvignjene) po\u0161kodbe, na spodnji strani pa izbo\u010dene (vtisnjene). Kadar se na listu razvije veliko po\u0161kodb, se lahko zdru\u017eijo in povzro\u010dijo popoln propad lista. Ne povzro\u010da ve\u010djih po\u0161kodb, za bolj\u0161i videz dreves pa jih po\u0161kropite s fungicidi na osnovi bakra in mankozeba.  <\/p>\n<p><strong>Listna pegavost Phyllosticta<\/strong> &#8211; povzro\u010da jo Phyllosticta spp., napada Ilex, Kalmijo, Hamamelis in druge listavce ter drevesa. Povzro\u010da listne pege, bolezen listnih robov in popoln propad oku\u017eenih listov. Visoka vla\u017enost in senca spodbujata izbruh bolezni. Fungicidi so lahko uporabni proti Phyllosticta, \u010de jih uporabimo zgodaj v sezoni: bakrove soli ma\u0161\u010dobnih in\/ali kolofonskih kislin, bakrov hidroksid, mankozeb, metkonazol in propikonazol.<\/p>\n<p><strong>Phytophthora<\/strong> &#8211; oku\u017ebe se obi\u010dajno za\u010dnejo v toplem in vla\u017enem vremenu, ko spore popokajo. Simptomi se najprej pojavijo kot vodene, temno zelene lise in made\u017ei na listih. V treh dneh po oku\u017ebi prizadeto tkivo postane rjavo in nekroti\u010dno. Oku\u017ebe se v\u010dasih raz\u0161irijo na so\u010dne poganjke. Zato ni priporo\u010dljivo zalivati rastlin z listi. Bolezen povzro\u010di zgodnje odpadanje listov, patogen pa nato pre\u017eivi v odmrlih delih rastline, ki \u010dez zimo ostanejo vla\u017eni. Zimske razmere so pogosto prehladne, da bi patogeni pre\u017eiveli v tleh ali posu\u0161enih rastlinskih tkivih. Vrtci in rastlinjaki so zaradi zmernih zimskih temperatur zato\u010di\u0161\u010de za patogene. Napada \u0161tevilne zelnate rastline, pa tudi iglavce in iglasta drevesa. Zdravljenje s fungicidi na osnovi: bakrovih soli ma\u0161\u010dobnih in\/ali kolofonskih kislin, mefenoksama\/metalaksila, fosforne kisline.         <\/p>\n<p><strong>Pra\u0161na plesen<\/strong> &#8211; Erysiphe, Phyllactinia in Podosphaera &#8211; raste na povr\u0161ini (epidermalne celice) listov in zelenih poganjkov. Njihova rast se ka\u017ee kot pra\u0161na, siva do bela prevleka na oku\u017eenih rastlinskih delih, hranila pa absorbirajo skozi haustorije, ki prebadajo rastlinske celice. Kadar so bolezni huj\u0161e, glive rastejo v notranjih celicah, pod povrhnjico. Uporaba fungicidov je priporo\u010dljiva, ko se prvi\u010d pojavijo simptomi pepelaste plesni.   <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-2b7a011 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"2b7a011\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"505\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/50-1024x646.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2971\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/50-1024x646.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/50-300x189.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/50-768x484.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/50.jpg 1037w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 50:<\/b> Erysiphe berberidis, Berberis thunbergii. <br> <b>Vir:<\/b> Butin H. &amp; Brand T (2017). Erysiphe berberidis, Berberis thunbergii. In: Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (p.43). Ulmer Verlag   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-80c0a71 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"80c0a71\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Dehte\u010da pegavost javorja <\/strong> &#8211; povzro\u010dajo jo tri vrste gliv <i>Rhytisma<\/i>fungi, pege pa se prvi\u010d pojavijo, ko listi dose\u017eejo polno velikost, od konca maja do za\u010detka junija, kot zaobljene, bledo zelene, kloroti\u010dne pege, v sredini katerih se razvijejo drobni plodovi. Zgodnje odpadanje listov zaradi bolezni je najpogostej\u0161e v mo\u010dno zasen\u010denih okoljih z minimalnim pretokom zraka in gosto zasaditvijo. Uporaba fungicidov za to bolezen ni priporo\u010dljiva.  <\/p>\n<p><strong>Bolezni korenin in kro\u0161enj<\/strong><\/p>\n<p><strong><i>Koreninski rak ali gol\u0161avost korenin &#8211;<\/i><\/strong> bakterija Agrobacterium tumefaciens povzro\u010da tumorske nodule na koreninah rastlin. Redko napada listavce, ve\u010dinoma iglavce. Oku\u017eene rastlinske celice vsebujejo bakterijske gene (pravzaprav plazmid), ki nadomestijo nekatere gene normalnih rastlinskih celic. Sprva so otekline na koreninah in steblih majhne, svetle barve in okrogle. Med razvojem rastline se pogosto pove\u010dajo in postanejo \u0161tevil\u010dnej\u0161e, listi pa porumenijo in so majhni. Vpliv stresa v okolju, kot so visoka temperatura, su\u0161a in mraz, lahko oslabi rastlino in vpliva na razvoj bolezni korenin.    <\/p>\n<p><strong><i>Phytophthora<\/i> na koreninah in gniloba<\/strong> &#8211; vrste <i>Phytophthora<\/i> so primarni zajedavci drobnih korenin in lubja rastlin ter povzro\u010dajo gnitje celotnega koreninskega sistema. Zaradi napada se pojavijo rakave tvorbe. Simptomi se ka\u017eejo kot odmiranje kro\u0161nje, zakrnela rast, rumenenje in su\u0161enje listov, zgodnje odpadanje listov in iztekanje smole\/mola ob vzno\u017eju debla. Oku\u017eene korenine so pogosto rjavkasto \u010drne, razmo\u010dene in mehke. Rastline, ki rastejo na mestih z zastajanjem vode ali sezonskimi poplavami. <i>Phytophthor<\/i> razmno\u017euje plavajo\u010de nespolne spore. <i>Fitoftorak<\/i> lahko v tleh pre\u017eivi ve\u010d let. Fungicidi na osnovi: bakrovih soli ma\u0161\u010dobnih in\/ali kolofonskih kislin, etridiazola, etridiazola + tiofanat-metila, fosetilo-aluminija, mefenoksama\/metalaksila, fosforne kisline.     <\/p>\n<p><strong><i>Pythium <\/i><\/strong>&#8211; Symptoms include stunting, wilting (dying) and crown lesions. There are often no fine roots, while the main roots are brown to black. Fungicides based on: azoxystrobin, copper salts of fatty and\/or rosin acids, etridiazole, etridiazole + thiophanate-methyl, mancozeb, mefenoxam, phosphoric acid, thiophanate-methyl.  <\/p>\n<p><strong>Bela trohnoba korenin<\/strong> &#8211; <i>glive mraznice Armillaria spp<\/i>. &#8211; oku\u017eba se \u0161iri z debel velikih dreves, napada listavce in iglavce, postopno odmiranje kro\u0161enj, zakrneli poganjki, premalo listov\/iglic, bledo obarvani do kloroti\u010dni listi, prezgodnja jesenska sprememba barve, pretirano zo\u017eenje in pretakanje sokov\/smol ob vzno\u017eju drevesa ter nenadna porjavelost listov\/iglic sredi do konca poletja. Mlada drevesa zgodaj odmrejo. Gliva napada drevesa, ki so pod stresom zaradi su\u0161e, napadov \u017eu\u017eelk, pomanjkanja kalcija v tleh itd. V zadnjem \u010dasu se izvaja biolo\u0161ko varstvo z uporabo antagonisti\u010dnih gliv iz rodu Trichoderma. Young trees die early. The fungus attacks trees under stress due to drought, insect attacks, lack of calcium in the soil, etc. Recently, biological protection has been carried out using antagonistic fungi from the genus <i>Trichoderma<\/i>.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-011df48 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"011df48\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"758\" height=\"793\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/51.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2975\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/51.jpg 758w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/51-287x300.jpg 287w\" sizes=\"(max-width: 758px) 100vw, 758px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 51:<\/b> Smrt dreves zaradi temne medene glive (Armillaria ostoyae).. <br> <b>Vir:<\/b> Butin H. &amp; Brand T (2017). Tree death caused by dark honey fungus (Armillaria ostoyae). In: Farbatlas Geh\u00f6lzkrankheiten Zierstr\u00e4ucher, Allee- und Parkb\u00e4ume (p.140). Ulmer Verlag   <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-dcfd893 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"dcfd893\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Koreninska gniloba<\/strong> Quercus spp. Simptomi koreninske in vratne gnilobe so lahko zelo splo\u0161ni, npr. postopno odmiranje kro\u0161nje, zakrneli poganjki, premalo listja, bledo obarvani do kloroti\u010dni listi in prezgodnja obarvanost jeseni do bolj odprtih votlin ob vzno\u017eju drevesa, \u0161ivov ali razpok s pretokom soka\/\u017eivice. Ob\u010dutljiv les napadejo skozi rano na korenini ali spodnjem delu debla. Najpogosteje so to gobe: Armillaria spp., Inonotus ter Grifola frondosa in Meripilus giganteus.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4a79efe elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"4a79efe\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Najpogostej\u0161i \u0161kodljivci na mestnih drevesih<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0a95901 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"0a95901\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Defoliatorji<\/strong><\/p>\n<p><strong>Vre\u010darski \u010drv<\/strong> (Thyridopteryx ephemeraeformis) &#8211; Napada vrste, kot so cedra, bor, platan, javor, rde\u010da bodika in lipa, ter povzro\u010da odmiranje gostiteljske rastline.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0e47f32 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"0e47f32\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"220\" height=\"334\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/52.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2979\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/52.jpg 220w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/52-198x300.jpg 198w\" sizes=\"(max-width: 220px) 100vw, 220px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 52:<\/b> Thyridopteryx ephemeraeformis. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Evergreen_bagworm\">Wikipedia (no date) Evergreen bagworm.<\/a><br>(Accessed 19.1.2024)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e46ef6f elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e46ef6f\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Boksarski mol<\/strong> (Cydalima perspectalis) &#8211; primarni gostitelj je boksar (Buxus spp.). Ta \u0161kodljivec povzro\u010da defoliacijo in lahko povzro\u010di tudi odmrtje gostiteljske rastline. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7c07638 e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"7c07638\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-0739219 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"0739219\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"591\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53-1024x756.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2983\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53-1024x756.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53-300x221.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53-768x567.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53-1536x1133.jpg 1536w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53.jpg 2048w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-3ccd988 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"3ccd988\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"502\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a-1024x643.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2987\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a-1024x643.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a-300x188.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a-768x482.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a-1536x964.jpg 1536w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/53a.jpg 1920w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-920a395 elementor-widget__width-inherit elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"920a395\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><b>Slika 53:<\/b> Cydalima perspectalis caterpillar.<br \/><b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Cydalima_perspectalis\">Wikipedija. (brez datuma).<\/a><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b60f101 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"b60f101\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Jilmov cikcak \u017eagar<\/strong> (Aproceros leucopoda) &#8211; Gostitelji so jilm in njegove sorte. Samice pri odlaganju jaj\u010dec povzro\u010dijo manj\u0161e po\u0161kodbe listov, mlade gosenice pa se hranijo z listi, kar povzro\u010di delno ali popolno defoliacijo gostiteljske rastline. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4e3fc35 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"4e3fc35\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"602\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/54.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2991\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/54.jpg 984w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/54-300x226.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/54-768x578.jpg 768w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 54:<\/b> Aproceros leucopoda. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Aproceros#\/media\/File:Aproceros_leucopoda_up.JPG\">Wikipedija. (brez datuma). Apreceros leucopoda.<\/a><br><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-4701230 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"4701230\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Jesenski paj\u010devec<\/strong> (Hyphantria cunea) &#8211; Gostiteljski rastlini sta breza in divja \u010de\u0161nja. \u0160koda na gostiteljskih rastlinah je predvsem zunanja, saj ti \u0161kodljivci okoli listov ustvarijo srebrno mre\u017eo in jih skeletirajo. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-7e1bd28 e-flex e-con-boxed e-con e-child\" data-id=\"7e1bd28\" data-element_type=\"container\">\n\t\t\t\t\t<div class=\"e-con-inner\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-5e2bd3c elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"5e2bd3c\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"620\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55a-620x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2999\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55a-620x1024.jpg 620w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55a-182x300.jpg 182w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55a-768x1268.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55a.jpg 800w\" sizes=\"(max-width: 620px) 100vw, 620px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-505bd0e elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"505bd0e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"768\" height=\"1024\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55-768x1024.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-2995\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55-768x1024.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55-225x300.jpg 225w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/55.jpg 800w\" sizes=\"(max-width: 768px) 100vw, 768px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-e77039d elementor-widget__width-inherit elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"e77039d\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Slika 55:<\/strong> Hyphantria cunea.<br \/><strong>Vir:<\/strong> <a href=\"https:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Fall_webworm\">Wikipedija. (brez datuma).Hyphantria cunea.<\/a><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f43f2c5 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"f43f2c5\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Smrekovec<\/strong> (Cleophora laricella) &#8211; gostiteljske rastline so vse vrste macesnov. Hrani se z listi, kar povzro\u010di delno ali popolno defoliacijo. <\/p>\n<p><strong>Gobasti mol<\/strong> (Lymantria dispar) &#8211; gostiteljske rastline so hrast, javor, breza, topol, vrba in iglavci, kot sta bor in smreka. Povzro\u010da defoliacijo in mo\u010dno obremenjuje gostiteljske rastline. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-df815fb elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"df815fb\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"534\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/56-1024x683.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-3003\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/56-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/56-300x200.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/56-768x512.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/56.jpg 1280w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 56:<\/b> Lymantria dispar. <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/hr.wikipedia.org\/wiki\/Gubar_glavonja\">Wikipedija. (brez datuma). Gubar glavonja.<\/a> <br><br><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-d963476 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"d963476\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Zimski mol<\/strong> (Operopthera brumata) &#8211; priljubljena gostitelja sta hrast in javor, napada pa tudi druge listavce, kot so lipa, jesen in bela breza, in povzro\u010di delno defoliacijo gostiteljske rastline.<\/p>\n<p><strong>\u017du\u017eelke, ki pi\u010dijo in sesajo<\/strong><\/p>\n<p><strong>U\u0161i \u0161i\u0161karice<\/strong> (Adelgidae) &#8211; majhni insekti, ki na gostiteljskih rastlinah tvorijo volnene gmote in obi\u010dajno napadajo iglavce.<\/p>\n<p><strong>Prave listne u\u0161i <\/strong> (Aphididae) &#8211; dru\u017eina listnih u\u0161i, ki prebada liste gostiteljskih rastlin in se hrani z rastlinskimi sokovi. Hranjenje listnih u\u0161i povzro\u010da rumene pege na gostiteljski rastlini in lahko privede do deformacije listov. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b5a5564 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"b5a5564\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"560\" height=\"307\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/57.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-3007\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/57.jpg 560w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/57-300x164.jpg 300w\" sizes=\"(max-width: 560px) 100vw, 560px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 57: Aphididae.<\/b> <br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/bugguide.net\/node\/view\/1824755\/bgimage\">Bugguide.net.<\/a> (brez datuma). \u010dlenono\u017eci. <br> (Zajeto 19.1.2024)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-6b84bcd elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"6b84bcd\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>U\u0161 jelovih poganjkov<\/strong> (Mindarus abietinus) &#8211; \u0161kodljivec, ki napada vse vrste jelk. Povzro\u010da zvijanje novonastalih iglic, zaradi obilne medene rose, ki jo izlo\u010da, pa se lahko novi poganjki zlepijo. \u0160koda, ki jo povzro\u010di ta \u0161kodljivec, je na drevesih vidna 2-3 leta.  <\/p>\n<p><strong>Volnata ve\u0161\u010da<\/strong> (Adelges) &#8211; Gostiteljske rastline so iglavci. Ta \u0161kodljivec oslabi gostiteljske rastline, kar lahko privede do dolgotrajnih oku\u017eb, ki s\u010dasoma uni\u010dijo gostiteljsko drevo. <\/p>\n<p><strong>\u017drela<\/strong><\/p>\n<p><strong>Cooleyeva smrekova \u017eolna<\/strong> (Adelges cooleyi) &#8211; Napada ve\u010d vrst smrek. Hrani se z novimi poganjki, zaradi hranjenja pa se lahko pojavijo rumene pege in zvijanje iglic. <\/p>\n<p><strong>Vzhodni smrekov \u0161krlup<\/strong> (Adelges abietis) &#8211; Oku\u017euje predvsem smreke. Na podlagi novih poganjkov povzro\u010da nastanek \u017euljev, ki lahko zmanj\u0161ajo splo\u0161no vitalnost drevesa. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-aa4ac62 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"aa4ac62\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"800\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/58.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-3015\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/58.jpg 1000w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/58-300x300.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/58-150x150.jpg 150w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/58-768x768.jpg 768w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 58:<\/b> Adelges abietis<br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/stetnici.sumins.hr\/SumskiStetnici\/smrekova_us_siskarica_(adelges_abietis_adelges_viridis_)\">StetniciHr (2017) Smrekova u\u0161 \u0161i\u0161karica.<\/a> <br> (Accessed 1Vir8.1.2024)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-cebe401 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"cebe401\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Hro\u0161\u010di iz rodu Bark Beetles<\/strong><\/p>\n<p><strong>Koruza iglavcev<\/strong> (Dendroctonus, Ips, Scolytus) &#8211; Napada predvsem borovce, lahko pa tudi smreke, jelke in druge iglavce. Je pomemben stresni dejavnik za iglavce, saj so ti bolj dovzetni za su\u0161enje. Ti hro\u0161\u010di pogosto napadajo starej\u0161a drevesa, ker ta ne proizvajajo dovolj smole, ki slu\u017ei kot naravni repelent za tega \u0161kodljivca.  <\/p>\n<p><strong>Br\u0161ljanovec<\/strong> (Scolytus multistratius) &#8211; Gostiteljske rastline so brzice. Napadajo lubje gostiteljske rastline. <\/p>\n<p><strong>Listne u\u0161i<\/strong><\/p>\n<p><strong>Arborvitae Leafminer<\/strong> (Argyresthia thuiella) &#8211; Gostiteljska rastlina je Thuja. Napada liste, ki porumenijo in se posu\u0161ijo. <\/p>\n<p><strong>Brezov listni nosilec<\/strong> (Fenusa pusilla) &#8211; oku\u017ei predvsem dve vrsti breze, Betula populifolia in Betula papyrifera, v manj\u0161i meri pa \u010drno, rumeno in re\u010dno brezo. Li\u010dinke minirajo liste gostiteljske rastline in se ve\u010dinoma pojavijo, ko se pojavijo novi listi, zaradi \u010desar se na listih pojavijo rumene pege. <\/p>\n<p><strong>Bokserjev listni nosilec<\/strong> (Monarthropalpus buxi) &#8211; Napada vse vrste bokserjev. Povzro\u010da prezgodnje odpadanje listov in se hrani z listnim tkivom med spodnjo in zgornjo listno povr\u0161ino gostiteljske rastline. <\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-b610ef4 elementor-widget__width-initial dce_masking-none elementor-widget elementor-widget-image\" data-id=\"b610ef4\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"image.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figure class=\"wp-caption\">\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"800\" height=\"328\" src=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/59-1024x420.jpg\" class=\"attachment-large size-large wp-image-3011\" alt=\"\" srcset=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/59-1024x420.jpg 1024w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/59-300x123.jpg 300w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/59-768x315.jpg 768w, https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/59.jpg 1200w\" sizes=\"(max-width: 800px) 100vw, 800px\" \/>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<figcaption class=\"widget-image-caption wp-caption-text\"><b>Slika 59:<\/b> Monarthropalpus buxi<br> <b>Vir:<\/b> <a href=\"https:\/\/commons.wikimedia.org\/wiki\/File:Pupae_of_the_boxwood_leafminer_Monarthropalpus_buxi_inside_the_leaf_of_boxwood.jpg\">Wikimedia free media repository (no date) Pupa of the boxwood leafminer.<\/a> <br><br><\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9ed7bd3 elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"9ed7bd3\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><strong>Nadle\u017eni \u0161kodljivci<\/strong><\/p>\n<p><strong>Veliki sr\u0161en<\/strong> (Vespa crabro germana) &#8211; napada breze, vrbe in topole. Mladim rastlinam odstrani lubje, kar lahko povzro\u010di smrt gostiteljske rastline. <\/p>\n<p><strong>Hranilniki korenin in poganjkov<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u010crni vinski nosa\u010d<\/strong> (Otiorhynchus sulcatus) &#8211; Napada gorski lovor, tiso in nekatere druge zimzelene rastline. Prehranjuje se z listi, na katerih pu\u0161\u010da polkro\u017ene zareze. Poleg tega se hrani s koreninami gostiteljske rastline. Poleg rumenenja listov lahko povzro\u010dijo tudi smrt gostiteljske rastline.   <\/p>\n<p><strong>\u017du\u017eelke luskavice<\/strong><\/p>\n<p>Li\u010dinke (Coccoidea) so majhne, ob\u010dutljive \u017eu\u017eelke s telesom, prekritim s trdim \u0161\u010ditom. Od pribli\u017eno 3 000 znanih vrst, ki so raz\u0161irjene po vsem svetu, jih pribli\u017eno 90 \u017eivi v Srednji Evropi. <\/p>\n<p>Li\u010dinke so izredno pomembna naddru\u017eina v razredu \u017eu\u017eelk, ki vklju\u010duje \u0161tevilne fiziolo\u0161ke \u0161kodljivce, zelo pomembne za sadje, vinsko trto, okrasna drevesa in grmovnice. So slabo gibljivi in ne morejo pre\u017eiveti na enoletnih gojenih rastlinah, ki jih zaradi tega redko napadajo. Prehranjujejo se predvsem z beljakovinami, ki jih vsebujejo rastlinski sokovi. Ker so rastlinski sokovi sestavljeni predvsem iz \u010distega sladkorja, ga nekatere vrste izlo\u010dajo v obliki bistre in lepljive medi\u010dine. Spolni dimorfizem je mo\u010dno izra\u017een pri vseh u\u0161icah: Samice imajo zmanj\u0161ana krila, noge in tipalke, zato pa imajo dobro razvit ustni aparat, prilagojen sesanju. Ve\u010dina samic ima na zgornji in deloma spodnji strani telesa voskovni \u0161\u010dit (po katerem so dobile ime), ki je produkt delovanja voskovnih \u017elez. S pomo\u010djo tega \u0161\u010dita se pritrdijo na liste ali lubje rastlin.      <\/p>\n<p>Manj\u0161i samci imajo le sprednji par kril, medtem ko se je zadnji par razvil v &#8220;stabilizatorje&#8221;, par \u017eogi podobnih priveskov, ki so obi\u010dajno tako dolgi kot \u0161apice. Njihove o\u010di so dobro razvite, \u010dlenkaste pa so tudi njihove \u0161ape in noge. Nimajo nobenih ustnih delov, kar pomeni, da se sploh ne prehranjujejo. Razmno\u017eujejo se spolno ali s partenogenezo. Li\u010dinka je gibljiva, vendar se s pomo\u010djo ustnih delov zelo hitro pritrdi na rastlino. Samica odlo\u017ei veliko \u0161tevilo jaj\u010dec pod svoj \u0161\u010dit. Njihova barva se razlikuje glede na vrsto, od svetlo oker, rumenkasto rjave do temno rjave. Njihova velikost je od 0,8 do 6 mm, najve\u010dja vrsta, Aspidoproxux maximus, pa lahko zraste do 38 mm. Pritrjeni so na hrbtni ali sprednji strani lista in na povr\u0161ini olesenelih delov rastline. V Srednji Evropi so luskavci zastopani s \u0161tevilnimi taksoni iz dru\u017eine: Diaspididae, Asterolecaniidae, Ortheziidae, Margarodidae, Coccidae, Kermesidae, Pseudococcidae.         <\/p>\n<p><strong>Napadalci na les<\/strong><\/p>\n<p><strong>Azijski hro\u0161\u010d<\/strong> (Anoplophora glabripennis) &#8211; napada drevesa, kot so javor, kostanj, breza, vrba, topol in brest, vendar ne napada iglavcev. Po\u0161koduje lubje gostiteljske rastline. <\/p>\n<p><strong>Bronasti brezov \u010drnik<\/strong> (Agrilus anxius) &#8211; Najpogosteje prizadene vrste breze, kot so Betula papyrifera, B. pendula, B. populifolia, odpornost pa ka\u017eejo vrste B. maximowicziana, B. platyphylla in B. nigra. Ta \u0161kodljivec ustvarja tunele v \u017eilnem delu drevesa, kar vodi v obrezovanje ali smrt gostiteljske rastline. <\/p>\n<p><strong>Smaragdni jesenovec<\/strong> (Agrilus planipennis) &#8211; Ta \u0161kodljivec napada ve\u010d vrst jesena, vklju\u010dno s Fraxinus spp., F. americana, F. pennsylvanica in F. nigra. Hrani se tako, da v lubju in listih gostiteljske rastline naredi tunele, ki povzro\u010dajo odmiranje kro\u0161enj.<\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-37770bc elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"37770bc\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Odpornost na \u0161kodljivce<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-da2de3e elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"da2de3e\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">O odpornosti ali pro\u017enosti govorimo takrat, ko delovanje fitofarmacevtskega sredstva postopoma izgublja svojo u\u010dinkovitost proti \u0161kodljivcem. Do pojava odpornosti pride zaradi selekcije, tj. zaradi pogoste uporabe enakih ali sorodnih fitofarmacevtskih sredstev, ki uni\u010dijo ob\u010dutljive osebke, pri \u010demer pa ostane \u017eivih le malo in neopazno odpornih osebkov. S kri\u017eanjem se \u0161tevilo pre\u017eivelih odpornih osebkov pove\u010duje, dokler kon\u010dno ti odporni osebki ne postanejo tako \u0161tevilni, da sredstvo preneha delovati. To je razlog, da odstranimo \u010dim ve\u010d sredstev, da z njihovim stalnim menjavanjem upo\u010dasnimo pojav odpornosti. Neprevidna uporaba nekaterih sredstev lahko po\u0161koduje koristne \u017eu\u017eelke in rastline, ki smo jih \u017eeleli za\u0161\u010dititi pred \u0161kodljivci.    <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-f19f9db elementor-widget elementor-widget-heading\" data-id=\"f19f9db\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"heading.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t<h3 class=\"elementor-heading-title elementor-size-default\">Opredelitev nujnosti in roka za zatiranje<\/h3>\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-element elementor-element-9d252ea elementor-widget elementor-widget-text-editor\" data-id=\"9d252ea\" data-element_type=\"widget\" data-widget_type=\"text-editor.default\">\n\t\t\t\t<div class=\"elementor-widget-container\">\n\t\t\t\t\t\t\t<p><span style=\"font-weight: 400;\">Da bi fitofarmacevtska sredstva uporabljali le, kadar je to nujno potrebno, je treba nasade pregledati glede prisotnosti \u0161kodljivcev. \u0160kodljivce je treba zatreti \u0161ele, ko njihovo \u0161tevilo prese\u017ee kriti\u010dno \u0161tevilo. Kriti\u010dno \u0161tevilo ka\u017ee intenzivnost oku\u017ebe, ki jo je vredno nadzorovati, in za mnoge \u0161kodljivce je to \u0161tevilo znano. Na primer za cvetnega ovinka je treba \u0161kropiti, \u010de je na drevesu vsaj 3-5 \u0161kodljivcev. S pregledom nasadov dolo\u010dite tudi optimalno obdobje uporabe, ki je odvisno od \u0161tevila in razvojne faze \u0161kodljivcev, razvoja rastlin, meteorolo\u0161kih razmer itd.    <\/span><\/p>\n\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Domov &gt; Moduls &gt; Patologija dreves Modul 3 Patologija dreves (diagnoza in bolezni rastlin) in ocenjevanje dreves Kazalo vsebine 1. Patologija Dreves Patologija je veda, ki se ukvarja s preu\u010devanjem bolezni, tj. sprememb v celicah, tkivih in organih, do katerih pride med boleznijo. Rastlinska patologija (fitopatologija) je sestavni del vseh vrtnarskih sistemov (konvencionalnih, integriranih in [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"elementor_header_footer","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"class_list":["post-4040","page","type-page","status-publish","hentry"],"acf":[],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v23.9 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<title>Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Domov &gt; Moduls &gt; Patologija dreves Modul 3 Patologija dreves (diagnoza in bolezni rastlin) in ocenjevanje dreves Kazalo vsebine 1. Patologija Dreves Patologija je veda, ki se ukvarja s preu\u010devanjem bolezni, tj. sprememb v celicah, tkivih in organih, do katerih pride med boleznijo. Rastlinska patologija (fitopatologija) je sestavni del vseh vrtnarskih sistemov (konvencionalnih, integriranih in [&hellip;]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Learning - ARBORTECH\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2024-11-21T10:11:48+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"860\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"733\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"71 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves\",\"url\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves\",\"name\":\"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg\",\"datePublished\":\"2024-03-05T08:33:03+00:00\",\"dateModified\":\"2024-11-21T10:11:48+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#website\",\"url\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/\",\"name\":\"Learning - ARBORTECH\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#organization\",\"name\":\"Learning - ARBORTECH\",\"url\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#\/schema\/logo\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/Arbortech_horizontal_logo.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/Arbortech_horizontal_logo.png\",\"width\":1273,\"height\":328,\"caption\":\"Learning - ARBORTECH\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#\/schema\/logo\/image\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH","og_description":"Domov &gt; Moduls &gt; Patologija dreves Modul 3 Patologija dreves (diagnoza in bolezni rastlin) in ocenjevanje dreves Kazalo vsebine 1. Patologija Dreves Patologija je veda, ki se ukvarja s preu\u010devanjem bolezni, tj. sprememb v celicah, tkivih in organih, do katerih pride med boleznijo. Rastlinska patologija (fitopatologija) je sestavni del vseh vrtnarskih sistemov (konvencionalnih, integriranih in [&hellip;]","og_url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","og_site_name":"Learning - ARBORTECH","article_modified_time":"2024-11-21T10:11:48+00:00","og_image":[{"width":860,"height":733,"url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg","type":"image\/jpeg"}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"71 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves","name":"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves - Learning - ARBORTECH","isPartOf":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg","datePublished":"2024-03-05T08:33:03+00:00","dateModified":"2024-11-21T10:11:48+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#primaryimage","url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg","contentUrl":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2024\/03\/1.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/modul-3-patologija-dreves-in-ocenjevanje-dreves#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Modul 3: Patologija dreves in ocenjevanje dreves"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#website","url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/","name":"Learning - ARBORTECH","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#organization","name":"Learning - ARBORTECH","url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/Arbortech_horizontal_logo.png","contentUrl":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/Arbortech_horizontal_logo.png","width":1273,"height":328,"caption":"Learning - ARBORTECH"},"image":{"@id":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4040","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4040"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4040\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5592,"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/4040\/revisions\/5592"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/learning.arbortech-erasmus.eu\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4040"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}